Dnevnik z enomesečne izmenjave v Nemčiji

Dnevnik z enomesečne izmenjave v Nemčiji

Srednja Šola: I. gimnazija v Celju

Naša dijaka Ana Steblovnik, 3. g (spl.), in Luka Ostervuh, 3. e, sta v okviru projekta Erasmus+ ka122 na enomesečni izmenjavi na Erasmus Gymnasium Grevenbroich v Nemčiji. V Grevenbroich sta prišla 18. 1. 2026 skupaj s skupino devetih dijakov, ki so se v okviru istega projekta udeležili enotedenske izmenjave. Prvi teden sta s skupini naših in nemških dijakov odkrivala starke Frauen – močne ženske, ki so s svojim pogumom in s svojimi dejanji premikale meje, zdaj pa obiskujeta na gimnaziji pouk in aktivno sodelujeta pri urah. Precej časa namenita tudi sprotnemu urejanju zapiskov in sprotnemu spremljanju rednega pouka na naši šoli. Ker živita vsak pri svoji družini, poleg šolskega sistema spoznavata tudi vsakdanje življenje v nemški družini, ob nedeljah pa imata možnost raziskovati deželo Severno Porenje – Vestfalija in celo bližnja mesteca na Nizozemski. V Nemčiji bosta ostala do 19. 2. 2026.

Danes se prvič javljata s svojim zapisom. Vabljeni k branju.

25. 1. – 1. 2. 2026

Za nama je drugi teden izmenjave in prvi teden, ko sva na Erasmus Gymnasium Grevenbroich obiskovala pouk in prav hitro sva opazila kar nekaj razlik. 

Prvo razliko sva opazila, že ko sva stopila na šolo, saj v Nemčiji gimnazijo obiskujejo 9 let, torej od 5. razreda naprej. Ure tukaj so daljše kot pri nas, trajajo 67,5 minut, kar so nama razložili, da naj bi bilo posebno prav za njihovo šolo. Imajo dva odmora za malico, prvega krajšega, ki traja 20 minut, in drugega daljšega, ki traja malo manj kot eno uro. Zvonjenja nimajo, ampak preprosto vedo, kdaj se ure začnejo in končajo, midva pa sva morala biti zelo previdna, da nisva zamudila kakšne ure.  

Vzdušje pri pouku je veliko bolj sproščeno kot pri nas in tudi način dela se precej razlikuje. Ko profesor vstopi v razred, dijaki ne vstanejo, česar se še vedno nisva čisto privadila. Pri nas ure načeloma potekajo s frontalnim poukom, torej profesorji razlagajo, mi pa si zapisujemo. Pri njih ni tako, ampak si pri večini ur dijaki nekaj preberejo, pogledajo video ali poslušajo podcast, potem pa se o tem pogovarjajo v manjših skupinah. Skoraj nihče ne uporablja zvezkov, ampak si vsi pišejo na tablice, ki jih dobijo od občine. 

Bila sva na urah geografije, kemije, matematike, družboslovnih ved, ki so sestavljene iz sociologije, psihologije in ekonomije. Pouk angleščine in zgodovine pa sva obiskovala z bilingvalnim oddelkom, ki ima večino ur v angleščini. 

Tako nama je hitro minil tudi drugi teden izmenjave.  

 

 

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Srednja šola Slovenska Bistrica

Srednja šola Slovenska Bistrica

Poklic se predstavi:

Računalniški operater

Računalniški operater

Smer se predstavi:

MIZAR – SPI

MIZAR – SPI

Novice iz uredništva:

ZAKAJ SE POMEMBNIH NALOG VČASIH TAKO TEŽKO LOTIMO

ZAKAJ SE POMEMBNIH NALOG VČASIH TAKO TEŽKO LOTIMO

Pomembnejša ko je naloga, več pritiska lahko občutimo ob njej.   Referat, prijava na natečaj, pomemben test ali odločanje o nadaljnjem šolanju lahko vzbudijo dvom, ali bomo nalogi kos. Če ne vemo, kako začeti, ali se bojimo slabega rezultata, včasih začetek vedno...

KAJ MORAŠ VEDETI O OBČINSKIH ŠTIPENDIJAH

KAJ MORAŠ VEDETI O OBČINSKIH ŠTIPENDIJAH

Občinske štipendije nimajo enotnih pogojev, zneskov ali prijavnih rokov.   Nekatere občine podpirajo nadarjene dijake, druge dijake iz socialno šibkejših gospodinjstev ali tiste, ki se izobražujejo za poklice, potrebne v lokalnem okolju.   Zato je pri...

ZAKAJ NAS NEKATERI ZVOKI SPRAVIJO OB ŽIVCE?

ZAKAJ NAS NEKATERI ZVOKI SPRAVIJO OB ŽIVCE?

Žvečenje, smrkanje, klikanje s pisalom ali ponavljajoče se tapkanje nekateri skoraj ne opazijo, druge pa lahko hitro spravijo ob živce.   Podobno velja za škripanje krede po tabli in druge neprijetne zvoke, ob katerih se zdrznemo ali začutimo napetost v telesu....