Si se že kdaj ujel_a, kako se primerjaš z nekom drugim?
Z vrstnikom, ki ima vedno petice. S sošolko, ki ima “popolno” kožo. Z nekom na Instagramu, ki je vedno nasmejan in potuje vsak vikend?
Ja, vsi to delamo. In čeprav se zdi čisto normalno, se za tem skriva nekaj, kar nas lahko kar hitro spravi v slabo voljo.
Zakaj se sploh primerjamo z drugimi?
Ljudje se primerjamo z drugimi že od malih nog. Tako se učimo o sebi in svetu okoli nas – kdo smo, kaj znamo in kam spadamo. Primerjava sama po sebi torej ni nič slabega; včasih nas celo spodbuja, da se potrudimo, rastemo ali poiščemo navdih pri drugih.
Včasih gre za ocene in dosežke: kdo je boljši pri matematiki, kdo ima več petic ali kdo bo sprejet na najboljšo šolo. Drugič gre za videz – za to, kdo ima lepša oblačila, bolj urejene lase ali “fit” telo. Potem so tu še odnosi, prijateljstva in občutek pripadnosti: kdo je bolj priljubljen, kdo ima več ljudi okoli sebe, kdo zna bolj samozavestno nastopati. In seveda družbena omrežja, kjer se vse to še okrepi. Tam se primerjanje ne dogaja le v glavi – dogaja se javno, pred očmi vseh.
Ti občutki se najpogosteje povečajo v obdobjih, ko je pritisk večji – recimo ob koncu šolskega leta ali ob prehodih v novo okolje, kot je srednja šola ali fakulteta.
Tudi raziskava UNICEF-a iz leta 2023 o počutju mladih v Evropi opozarja, da občutki manjvrednosti ne izhajajo le iz spleta, ampak predvsem iz vsakdanjih situacij: iz pričakovanj staršev, primerjav z vrstniki, telesnega videza in pritiska, da moraš biti “najboljši v vsem”.
Kar vidiš, ni vedno resničnost
To, kar vidiš ali slišiš, ni celotna zgodba. Ljudje pogosto pokažemo tisto, na kar smo ponosni – uspehe, dobre ocene, trenutke, ko nam gre dobro. O svojih dvomih, strahovih in neuspehih pa govorimo veliko redkeje. Podobno velja za družbena omrežja, kjer običajno vidimo le “najboljše trenutke”.
To pa nikoli ni pošteno merilo. V resnici nihče nima popolnega življenja. Vsak ima svoje izzive – le da jih ne vidimo vedno. Ko si to zapomniš, postane primerjanje manj glasno in lažje začneš gledati nase bolj prijazno.
Kaj lahko narediš?
Zavedaj se, kdaj se primerjaš. Ko to opaziš, se ustavi in vprašaj: “Mi to res pomaga ali mi krade energijo?”
Postavi si svoje cilje. Osredotoči se na stvari, ki te veselijo in ti nekaj pomenijo.
Omeji čas na družbenih omrežjih. Ni treba izbrisati vseh aplikacij, dovolj je, da spremljaš vsebine, ki te navdihujejo – ne take, ki te spravljajo v slabo voljo.
Zapiši svoje uspehe. Tudi majhne stvari štejejo: pogovor, ki si ga prestal_a, predstavitev, ki ti je uspela, trenutek, ko si naredil_a nekaj pogumnega.
