Obisk podjetja KOTO je razkril, da odpadki niso le problem – temveč tudi priložnost
Ko se mladi pripravljajo na prihodnje poklice v turizmu, se učijo, kako gostom ustvariti nepozabno izkušnjo. Redkeje pa vidijo, kaj se zgodi z odpadno hrano in drugimi odpadki v hotelih, restavracijah in turističnih objektih. To vrzel so zapolnili dijaki 3. TB, ki so obiskali KOTO, eno vodilnih slovenskih podjetij za predelavo organskih in drugih odpadkov.
Na obisku, ki je potekal na pobudo projekta Ekobranje za življenje, so mladi videli, kaj se zgodi z odpadki, ki pogosto tiho izginejo v zabojnikih, ne da bi se vprašali, kam bodo pristali.
Podjetje z več kot sedemdesetletno zgodovino
KOTO je slovensko podjetje s 130 zaposlenimi, ki je že več kot sedem desetletij eden ključnih gradnikov domače živilsko-predelovalne industrije. Njegovi začetki segajo v leto 1947, v podjetje Koteks. Sprva so trgovali s kožami in tekstilijami, leta 1952 pa so začeli zbirati klavniške odpadke. Danes je eno najpomembnejših slovenskih podjetij na področju ravnanja z organskimi odpadki.
Poleg živalskih stranskih proizvodov KOTO zagotavlja celovite rešitve pri ravnanju z blatom in muljem iz komunalnih ter industrijskih čistilnih naprav ter zbira in predeluje odpadke v lastni bioplinski napravi. V podjetje letno prepeljejo več kot 72.000 ton odpadkov z vse Slovenije.
53.000 ton na leto samo v gostinstvu
Dijake je na obisku najbolj presenetil statistični podatek, da v slovenskem gostinstvu in prehranski industriji vsako leto nastane več kot 53.000 ton odpadne hrane, kar predstavlja tretjino vse odpadne hrane v državi. Za bodoče turistične delavce, ki se pripravljajo na poklice, v katerih bodo upravljali nastanitve, organizirali dogodke in ponujali gostinske storitve, je bil to uvid v lastno odgovornost.
»Turizem se rad predstavlja kot čista, lepa industrija. A za vsakim hotelom stoji kup odpadkov,« je po obisku povzela ena od dijakinj. »Zdaj razumem, da bo to tudi del mojega poklica – ne le organizacija izletov.«
Odpadki kot surovina
Organski odpadki med gnitjem na odlagališčih sproščajo toplogredne pline z visokim potencialom globalnega segrevanja. Z ločenim zbiranjem in ustrezno predelavo KOTO preprečuje nekontrolirano gnitje ter posledično zmanjšuje onesnaženost zraka in podtalnice.
Iz organskih in živilskih odpadkov – mrtvih živali, klavničnih odpadkov, odpadkov iz kuhinj, hrane s pretečenim rokom uporabe, jedilnih olj in živalskih kož – proizvajajo kostno moko in jo prodajajo naprej. Podjetje razvija tudi izboljševalce tal ter surovine in gnojila iz stranskih proizvodov in predelave odpadkov.
Takšen obisk je nekaj, česar šolska klop ne more nadomestiti: neposreden stik z resničnostjo poklica, na katerega se dijaki pripravljajo.
Projekt, ki prebuja
Ekobranje za življenje si prizadeva pri mladih razvijati ekološko zavest in odgovornost do naravnih virov. Obisk podjetja, kjer zbirajo odpadke, je lahko učinkovita metoda, ki nazorno pokaže, kako stvari dejansko delujejo.
Na naši šoli si prizadevamo krepiti partnerstva z gospodarstvom. V panogi, kjer trajnost ni le izbira, temveč pogoj za preživetje na globalnem turističnem trgu, je razumevanje celotne verige od storitve do odpadka del poklicne pismenosti vsakega turističnega delavca.
Piše: Patricija Grmek
