Dijaki, ki so si v okviru dnevov dejavnosti izbrali program (Več)kulturna podoba Ljubljane, so v si v zadnjih dneh decembra ogledali začasno razstavo Narodnega muzeja Slovenije z naslovom Barok v Sloveniji. Nato so se sprehodili do štirih različnih sakralnih objektov v Ljubljani – Plečnikove cerkve sv. Cirila in Metoda, Muslimanskega kulturnega centra, evangeličanske cerkve Primoža Trubarja, pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda in Judovskega kulturnega centra. Obisk različnih verskih objektov je bil zanimiv tudi iz arhitekturnega vidika. Dijaki so spoznali, da kljub različnim navadam, ki jih narekujejo katoliška, muslimanska, pravoslavna in protestantska vera, v Ljubljani prav vse delujejo povezovalno. Poudarjajo pomen strpnosti, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja.
V cerkvi sv. Cirila in Metoda, osrednji cerkvi Župnije Bežigrad, je dijake prijazno sprejel pater Ambrož Mušič. Izvedeli so, da je cerkev nastala kot nadomestna gradnja dveh cerkva, baročne cerkve sv. Krištofa in Plečnikove cerkve sv. Cirila in Metoda, ki sta do leta 1957 oziroma 1958 stali ob Dunajski cesti. Ko so obe cerkvi zaradi kongresa komunistične partije in širitve Gospodarskega razstavišča podrli, so začeli graditi današnjo cerkev. Gradnjo je skrbno nadzoroval in vodil Plečnikov učenec arhitekt Anton Bitenc, ki je v novo arhitekturo z mogočnim zvonikom vključil vse prenosljive elemente prvotne Plečnikove cerkve in nekaj fragmentov baročne opreme iz podrtega sv. Krištofa. Cerkvica danes navdušuje z zelo lepimi svetili. V času obiska so ravno začeli s postavitvijo jaslic, ki krasijo katoliške cerkve v času božiča.
Pravoslavno cerkev sv. Cirila in Metoda, ki stoji v neposredni bližini Tivolija, in evangeličansko cerkev Primoža Trubarja ob Gosposvetski cesti je dijakom predstavil profesor umetnostne zgodovine dr. Janez Premk. Izvedeli so, da ima srbska pravoslavna cerkev značilen videz neobizantinske arhitekture in je nastala že v času Kraljevine Jugoslavije. Ker je bila cerkev odprta za obiskovalce, so si lahko dijaki ogledali tudi njeno notranjost. Oltarje in stene krasijo številne barvite ikone in freske. Protestantsko cerkev je Ljubljana dobila sredi 19. stoletja. Cerkev je bila v potresu leta 1895 poškodovana. V sklopu popotresne obnove je dobila nov zvonik s tremi zvonovi. Leta 1999 so jo poimenovali po Primožu Trubarju, ustanovitelju protestantske cerkve pri nas in utemeljitelju slovenskega knjižnega jezika.
V Muslimanskem kulturnem centru je dijake prijazno sprejela gospa Amra Halilović. Najprej jim je predstavila njegov nastanek in delovanje, nato pa je dijake popeljala do knjižnice, velike predavalnice, športne dvorane, prostorov za druženje mladih, podzemnih garaž in restavracije z vrtom. Obisk so zaključili z ogledom džamije, ki velja za eno najsodobnejših v Evropi. Njena posebnost je notranja kupola iz modrega platna. Minaret je visok 40 metrov in je samostojen objekt. Uporabljeni so predvsem štirje materiali – beton, jeklo, les in steklo. Celoten kompleks je bil zgrajen leta 2020 po načrtih slovenskega arhitekturnega biroja Bevk Perović. Istega leta je bil projekt nagrajen s Plečnikovo nagrado.
Prijazen sprejem je dijakom pripravil tudi gospod Robert Waltl, igralec in režiser ter direktor Mini teatra in Judovskega kulturnega centra Ljubljana. Dijakom je predstavil zgodovino judovskega ljudstva ter značilnosti judovske vere. Spregovoril je tudi o usodi Judov, ki so v preteklosti živeli na Slovenskem. Posebno pozornost je namenil holokavstu. Ko je beseda nanesla na aktualno dogajanje po svetu, je poudaril, da ljudi nikoli ne smemo soditi po veri ali nacionalni pripadnosti.
