Razigrani voditelji Oskar Vedlin, Lidija Gajšek in Matevž Bračič, izvrstne recitatorke Nina Gajšek, Nika Škrobar in Zala Fidler ter Monika Furman, Ajda Lah in Zoja Frim, ki so igrale v kratkem igranem prizoru, so poskrbeli, da so bile letošnje Umetnije res nepozabne. Nepozabne so bile seveda tudi in predvsem zaradi vseh umetniških izdelkov, s katerimi so se predstavili naši dijakinje in dijaki, ter zaradi nastopa našega šolskega benda. Na odru SŠSB so namreč še zadnjič zapele Zarja Robar, Nuša Hojnik in Maja Jurič, na bobnih jih je spremljal Luka Brumec, na klavirju pa Urban Polenčič. Vsem naštetim dijakom četrtega letnika, od katerih smo se kar težko poslovili, so tokrat priskočili na pomoč še Ajda Žnidar in Julija Bračič na kitari in basu. Za luč je tokrat prvič poskrbela Stela Leva. Manjkal pa seveda ni niti pevski zbor.
V uvodu smo se spomnili, leto 2026 ni navadno leto – je tudi leto spomina na Srečka Kosovela in Zofko Kveder. Pred stotimi leti sta namreč umrla dva velikana naše književnosti: Srečko Kosovel je umrl 27. maja 1926 (star le 22 let). Bil je vizionar, ki je s svojimi Konstrukti in Integrali vsekakor prehiteval čas. Zofka Kveder, ki je umrla 21. novembra 1926, pa je bila prva prava slovenska poklicna pisateljica, urednica in borka za pravice žensk.
Sto let po tem, ko so veliki avtorji postavljali mejnike slovenske besede, smo bili na našem odru SŠSB-jevci – z novimi vizijami, novimi barvami in novimi umetnijami.
Letošnje Umetnije smo začeli s polliterarnim ustvarjanjem – z eseji in pismi. Tretje mesto je zasedel Gašper Potočnik iz 4. b, ki je na 13. natečaju za najboljše ljubezensko pismo v Republiki Sloveniji za leto 2025 osvojil četrto mesto v državi. Gašper pa ni pisal svoji ljubezni, ampak prihodnosti.
Drugo mesto v državi za najboljše ljubezensko pismo in drugo mesto na Umetnijah pripada Luciji Martini iz 2. b. Lucija je napisala doživeto pismo, ki izstopa po svoji iskrenosti in v ospredje postavlja univerzalna čustva – strah, hrepenenje, upanje.
Prvo mesto pa si letos delita Eva Vogrinec iz 4. b in Katarina Šela iz 4. a. Eva je napisala najboljši filozofski esej v državi, Katarinin esej pa je zmagal na natečaju Digi.dr in je bil predvajan tudi na Radiu Študent.
Dijaki so pisali tudi kratke zgodbe, nastaja tudi pravi roman.
Na tretjem mestu je letos Sara Flajsinger s kratko zgodbo Sam sebi dovolj. V zgodbi je predstavila fanta, odvisnega od telefona, na katerega je skrčil vso svojo pozornost. Na srečo se počasi zave, da mora v svojem življenju nekaj spremeniti.
Na drugem mestu sta dve naši dijakinji: Maša Sagadin iz 2. e s poetično kratko zgodbo Tkalec obzorij in Mirzeta Muheljić iz 1. f z odlično kratko zgodbo Tujka.
Prvo mesto pa je letos pripadlo Sari Merčnik iz 4. č, ki nas že vsa štiri leta navdušuje s svojimi literarnimi besedili, predvsem z nagrajenimi dramskimi igrami, ki smo jih vsako leto igrali na tem odru. Po opravljeni maturi bo Sara zagotovo končala svoj prvi roman 5ka za konec. Dijaki so začetek njenega romana preoblikovali v dramsko obliko, ki so jo doživeto zaigrali tudi na odru.
Kar nekaj dijakinj piše tudi poezijo.
Tretje mesto si letos delita Lucija Martini iz 2. b in Brina Karat iz 3. a. Brina Karat je na natečaj tudi letos poslala ljubezensko pesem z akrostihom, napisala pa je tudi kritično pesem P(r)oezija o odsotnosti rime, ki jo kot občudovalka klasične poezije pogreša v sodobni poeziji. Lucija pa je pesem Sladek potop prevedla iz emojščine in sodelovala na natečaju v okviru slovenskih dnevov knjige. Drugo mesto je pripadlo Evi Vogrinec iz 4. b s pesmijo Brez zavor, v kateri si postavlja vprašanja o smislu drvenja skozi življenje.
Prvo mesto pa si letos delita pesnici, ki sta sodelovali na številnih natečajih izven šole. Njuni pesmi sta se na natečaju za malo Veroniko, prestižno pesniško nagrado, uvrstili med pet najboljših v Sloveniji. To sta Eneja Šoster iz 4. a s pesmijo Čakalnica in Maša Sagadin iz 2. e s pesmijo Geometrija odhoda, ki sta jo doživeto recitirali Nina in Nika.
Poezijo so dijaki pisali tudi v španščini in angleščini. Na odru so zazveneli haikuji v španščini, ki so jih pisali dijaki 2. b, in daljša pesem Nike Vukovič iz 3. a v angleščini.
Angleške pesmi pišeta tudi Tai Valentin Jahn in Pina Višnar iz 4. č. Dve Pinini pesmi sta bili uglasbeni in Maja Jurič ju je zapela na Pediatrični kliniki v Ljubljani.
Dijakinje in dijaki četrtih letnikov pa so pri pouku slovenščine ustvarili barvite družbenokritične lepljenke oziroma konse. Žirija je izpostavila naslednje: Maja Zupančič, Lea Petek, Ema Mesarič, Gaja Ganzitti in Matic Ocepek iz 4. a ter Vanesa Brezner in Zarja Robar iz 4. b.
Na natečaj je prispelo veliko odličnih risb in slik iz bližnjih osnovnih šol in iz naše SŠSB. Profesor likovne umetnosti Rok Dragič je zelo pohvalil naslednje dijake: Natalija Čirković, 4. č, Jaša Furman, 1. a, Gaja Sovič, 1. a, Nika Predan, 2. č, in Robert Douglas Walker iz 2. c ter nekaj osem osnovnošolcev iz bližnjih osnovnih šol.
Na tretje mesto se je uvrstil Rok Pučnik iz 2. a z igrivo sliko otrok na drevesu. Drugo mesto smo podelili Naxhije Bislimaj, učenki 6. razreda 2. osnovne šole Slovenska Bistrica, za izvrstno sliko, ki je zelo podobna Picassovi Guernici. Prvo mesto pa je za izjemno natančno narisanega tigra in za naslovnico Čveke zasedla Nuša Stegne iz 3. b.
Za ustvarjalnost smo čestitali tudi lutkovnemu krožniku za predstavo Blišč in breg, ki so jo ustvarili Anika Sever, Eneja Šoster in Brin Gregorič iz 4. a, Nika Rubin, Neža Koprivnik in Mia Vorih iz 1. b, Fran Gregorič iz 2. č ter Zala Zorko iz 3. č.
Ste pri vhodu v šolo videli vrhunske izdelke naših metalurgov? Posebno pohvalo za najbolj umetniški izdelek letos prejmeta Tit Stare in Miha Rebernak za svečnik. Pohvalili pa smo tudi vse ostale unikatne izdelke: ura, žar, miza, stojalo za telefon, zaboj za šah …
Na natečaj je prispelo veliko izvirnih fotografij. Naj omenimo samo prva tri mesta po izboru profesorja Vasja Eignerja, ki je zapisal:
Tretje mesto: Lovro Pek iz 1. č, ki kaže dobro razumevanje fotografskih osnov. Ima občutek za trenutek in svetlobo. Najmočnejša področja so narava, živali in atmosfera.
Drugo mesto: Eva Berdnik iz 4. b, ki je posnela izredno simpatično zgodbo življenja na kmetiji. Prikazuje odnos med generacijama in stik z živalmi. Serija deluje kot celota, z dobrim občutkom za trenutek in svetlobo. Gre za nadpovprečno serijo z jasno pripovedno vrednostjo.
Prvo mesto pa sta si zaslužili Zala Zorko in Mihaela Kocjančič iz 3. č.
Zala kaže zelo dober občutek za kompozicijo, v izbiri motivov in kreativnih pristopih. Njena kompozicijska moč se kaže tudi pri portretih. Mihaela pa se je specializirala na reportažno fotografijo in je izredno učinkovita na šolskih dogodkih. A to ni vse, zelo kreativna je tudi pri drugačnih motivih iz narave in s potovanj.
Filmska dejavnost na naši šoli ima dolgo tradicijo. Letos sta v okviru ITS Umetnost nastala dva kratka filma, na šoli pa je nastalo tudi veliko predstavitvenih filmčkov.
Nagradili smo film Sladka skrivnost. Njene avtorice so dijakinje 3. a in 3. b: Ana Mušič, Johana Skerbiš, Tjaša Polegeg, Nuša Stegne, Veronika Ribič in Eva Zala Kitek. Idejo so dobile v šolski jedilnici pri gospe Mileni ob okušanju odličnih čokoladnih žepkov. Uspelo jim je sodelovati z znanimi igralci – z gospodom ravnateljem, s profesorico glasbe Ano Sandrin, profesorjem športne vzgoje Nejcem Korošcem in profesorico angleščine Natašo Gumilar Papotnik, ki so bili vrhunski.
ITS Umetnost 3 pa je za glasbeno skupino Šesti, ki nastopa po vsej Sloveniji, njeni člani pa so nekdanji dijaki, v sodelovanju posnela videospot za pesem Disconnect. Pri videospotu so sodelovali: Eva Berdnik, Nuša Hojnik, Urban Polenčič, Eva Vogrinec, Izaja Smogavec Potočnik, Brin Gregorič, Eneja Šoster, Zarja Robar, Marja Bučar, Olivija Rozman in Eva Podgrajšek.
Umetnije smo sklenili z navdihujočim govorom gospoda ravnatelja mag. Marjana Kampuša in z aplavzom, vzkliki in s špalirjem pa smo se poslovili od naših letošnjih četrtih letnikov.
Ta prispevek pa naj sklenemo z mislijo iz eseja naše Katarine Šela:
»In če se vprašamo, kaj je tisto, kar nas dela ljudi kot bitja drugačne, je odgovor preprost. To je domišljija. Sposobnost, da iz nič ustvarimo čisto nove svetove, sanjamo, dvomimo in iščemo nevidne poti.«
Maja Kodrič Crnjakovič
