Spomladanske knjižne novosti

MAREC-APRIL

KNJIŽNIČARKI PRIPOROČATA

Bjergfeldt, Annette: Potujoči kino gospoda Saita: ljubezenska zgodba v sedmih valovih

Na pragu samostana svete Magdalene v Buenos Airesu nekega dne skrivnostno pustijo dojenčico v škatli za čevlje. Nune jo poimenujejo Fabiola. Že kot deklica kaže uporniški duh in nenavadno strast: iskanje popolnega para čevljev za vsakogar, ki ga sreča. Sčasoma Fabiola postane izjemna prodajalka in prava zvezda najprestižnejše prodajalne obutve v Buenos Airesu. Vendar pa je njena pot vse prej kot običajna – že kot najstnica postane mama trmasti deklici Liti, kar med nunami povzroči kar nekaj zmede in groze.

Ko se Argentina znajde v primežu političnih pretresov, morata mati in hči pobegniti. Namesto v načrtovano evropsko zatočišče ju pot zanese na majhen, vetroven otok nekje v Severnem Foundlandu. Fabiola nejevoljno sprejme delo v lokalni trgovinici, kjer prodaja neprivlačne cokle in praktične čevlje, daleč od svojega sanjskega sveta mode. Nastanita se v domu za pomorščake v vasici Betlehem – živahnem, čeprav odmaknjenem kraju, polnem ekscentričnih, a srčnih domačinov.

Med njimi je tudi Oona McGregor, gluha hči njunega gostitelja, ki hitro postane Litina najboljša prijateljica. Medtem ko Lita odrašča in išče svoje mesto v svetu, njeno življenje usodno zaznamujejo čarobni obiski potujočega kina gospoda Saita, ki v to samotno skupnost vsako leto pripelje gibljive slike iz daljnih krajev.

Potujoči kino gospoda Saita je neustavljiva odisejada, prežeta s srčnimi ritmi, ribiči z jantarnimi očmi in iskanjem družine tam, kjer bi jo najbolj pričakoval. Pripoved o izginulih plesnih čevljih za tango, življenjskih prigodah ter ljubezni – v vseh njenih čudovitih, bolečih in presenetljivih oblikah.

Volos, A. G.: Vrnitev v Pandžrud

Roman Vrnitev v Pandžrud (2013) spremlja potovanje slepega perzijsko-tadžiškega pesnika Rudakija (858–941) iz prestolnice samanidske države Buhare v nekaj kilometrov oddaljeni, rodni Pandžrud. Tja ga za roko vodi mladi, odraščajoči Šeravkan; njega in bralca pa Rudaki s pripovedjo in spomini vodi po lastnem življenju in začetkih svojega pesnjenja, ki ga je pripeljalo do naziva »Car poetov« na buharskem dvoru. Rudakijeva zgodba prepleta zasebno s kulturnim, kulturno z družbenim in družbeno z religioznim – dvornega pesnika sta z razsvetljenim emirjem Nazrom povezovala tudi verska širina in strpnost, ki sta slednjega nazadnje stali prestola in svobode, pesnika pa oči. Kljub temu da ga je Volos izpisal na trdni zgodovinski podlagi, ki jo je ustvaril z večletnim študijem zgodovinskega in etnografskega gradiva, ne gre toliko za biografski ali zgodovinski roman kot za psihološko ali filozofsko študijo, ki se

naslanja na bogato tradicijo ruskega literarnega bogoiskateljstva. Staro Perzijo pa bralcu plastično približa tudi Volosov vizualni stil pisanja s številnimi dialogi ter rabo izrazov in konceptov tedanjega časa.

KNJIGA MESECA

Kačič, Mila: Skoz pomladni dež bom šla

Ljubezen v vseh možnih oblikah in vsa možna občutenja ljubezni. Neizrečena, neizhrepenjena, neuničljiva, neizživeta… na veke vekomaj večna. Od črke do črke, od pričetka do zadnjega verza je neposredna, čuteča, trpka in večno ljubeča.

Vir: sanje.si

NOVOSTI

LEPOSLOVJE

Koder, Helena: Kolizej

Po izjemno sprejeti in z Rožančevo nagrado nagrajeni zbirki Krošnja z neznanimi sadeži je Helena Koder tokrat napisala en sam daljši esej o znameniti ljubljanski stavbi, ki je ni več. O Kolizeju je pred več kot štiridesetimi leti napisala scenarij za dokumentarni film Žareta Lužnika, a usode stavbe in njenih prebivalcev ji tudi po desetletjih pretečenega časa niso dale miru in tako je nastalo zanimivo razmišljanje, ki sega tudi onkraj konkretnosti in iz usode Kolizeja izpeljuje širše zaključke za sedanjost in čas, ki prihaja.

Knjiga razkriva nekaj mnogo širšega, kot je propad imenitne stare hiše in zgraditev nove na njenem mestu. Hiša, ki je ni več, je postala metafora za svetove, v katerih živimo. Avtorica se v svojem razmisleku sprašuje, koliko smo se sploh sposobni in pripravljeni vživeti v Drugega, ne more pa niti mimo vprašanja, ali je bilo to, kar se je zgodilo, najbolj prav za mesto, meščane, državljane in skupnost.

Kranjc, Maja B.: Klopotec

Klopotec je presunljiv romaneskni prvenec, ki pod drobnogled jemlje (skoraj) običajno slovensko družino, znotraj te pa predvsem odnos med mamo Vero in hčerko Nino. Prostor med njima je od nekdaj poln zatajevanih zamer, sramu in hrepenenja, ki kasneje določajo tudi dva druga za Nino pomembna odnosa; tistega, ki ga ima do sebe in do klopotca, ki v njej neusmiljeno brbota že od malih nog, ter tistega, ki ga vzpostavi s partnerjem Bojanom. Čeprav ta ni čisto tak, kot bi si želela, protagonistka ob prvem srečanju začuti, da gre za »rok, ki jo bo morda lahko udomačila«, in le kako je ne bi, ko pa bo ravno s to roko, tresočo od preveč popitega alkohola in z udarci, ki ji jih bo zadajala, znova in znova podoživljala vse tisto, kar pozna iz primarne družine …

Bo Ninin klopotec kdaj utihnil? Se bo veter vsega, kar vleče za sabo, kdaj polegel ali pa se bo naučila njegovega jezika in mu prisluhnila? Mojstrsko izpisan roman o medgeneracijskem prenašanju vzorcev, materinstvu, družinskem nasilju, zapuščenosti in vsem drugem, kar nas definira in odpira vprašanje o tem, kako svobodne so v resnici naše odločitve.

Majcen, Urša: Vaje z ribo

Vaje z ribo so nabor štirih dramskih del Urše Majcen, predstavnice nove generacije slovenskih dramatičark.

Nabor vključuje tudi dramo Orfej in Evridika, ki jo je režiral Jan Krmelj.

Novak, Boris A.: Proslavljanja in poslavljanja: (literarno- in osebnozgodovinski eseji)

Naslov Proslavljanja in poslavljanja je tipično novakovska besedna igra, kjer ena sama črka ločuje hvalnice od posmrtnih žalostink. Podnaslov Literarno- in osebnozgodovinski eseji označuje zvrstni razpon te esejistične knjige – vse od refleksije literarnih umetnin vrste Novakovih kolegic in kolegov do odkritega, pogosto bolečega soočenja s ključnimi situacijami v lastnem življenju. V vrsti esejev avtor razkriva tragične usode svojih prednikov in sorodnikov v zgodovinskih vihrah 20. stoletja. Ena izmed rdečih niti te knjige je tudi kritični družbeni angažma, od navdušenega sodelovanja tega gimnazijskega »podmladka« v študentskem gibanju na začetku sedemdesetih let prek urejanja Nove revije v času političnega pogroma leta 1987 in obrambe Slovenije pred agresijo Jugoslovanske »ljudske« armade leta 1991 do reševanja lipicancev, boja za pravice »izbrisanih« in zaščite slovenščine pred monopolom angleščine. S to knjigo Novak izstavlja svoj etični (ob)račun. Esej je od izumiteljske geste Michela Montaigna hibridni žanr. Novakovi eseji so hibrid na kvadrat, saj se v čustveno močnih legah ponovno oglasi pesniška beseda, ki s svojim mojstrskim ritmom in evfonijo zveni kot korak Usode. Tu se avtor esejev, zbranih v knjigi Proslavljanja in poslavljanja, vrača v svoj materni jezik – poezijo.

Perčič, Tone: Dežela

Novi roman dobitnika kresnika 1995 se dogaja v skrivnostni deželi, pravzaprav Deželi, ki naj bi ji pripovedovalec pomagal k obnovi. Na temeljih absurda avtor zgradi duhovito parabolo, ki daje misliti o različnih časih in deželah.

Pripovedovalca določijo za gradnjo avtocestnega mostu, ki se je začela že pred časom, vendar so od gradbenih naporov ostale le ruševine. Ko izve, da so most pravzaprav enkrat že zgradili, in stuhta, da je kraj neprimeren za gradnjo, se skuša izviti iz položaja, v katerega se je dal ujeti, vendar je pogodba podpisana, njegova volja pa nepomembna. Velja, da je Dežela varna in demokratična, vendar se iz ure v uro izkazuje precej drugače …

Švigelj-Mérat, Brina: Adiós Buenos Aires

Adios Buenos Aires je hvalnica življenju in tangu, čeprav je ena njegovih osrednjih tem predvsem minevanje, staranje in, kot pravi naslov, poslavljanje.

Avtorica se po nekaj letih odsotnosti odloči, da gre še enkrat – zadnjič – v Buenos Aires, prizorišče romana Coco Dias ali Zlata vrata, in napiše neke vrste nadaljevanje. Le da tokrat prvoosebna pripovedovalka ni Valerie Nolo, njena romaneskna različica, ampak pisateljica sama, ki se sprašuje, zakaj se je morala še enkrat vrniti v Buenos Aires. Odgovor je v »majhnih vsakdanjih čudežih«, kot imenuje naključja, ki jo postavijo pred osebe, ki so bile na tak ali drugačen način pomembne zanjo, a tudi srečanja, ki ji bodo pomagala odgovoriti na vprašanja, ki si jih zastavlja, kot je na primer zaupanje. Kaj pomeni danes zaupati?

Je to res končno slovo?

Avtorica odhaja na milonge, kot bi odhajala v gledališče, je hkrati gledalka in plesalka, opazuje, kaj se dogaja, si zapisuje … V njen zadnji tango z Buenos Airesom je vpletenih toliko nežnosti, modrosti in prizanesljivosti, da Adios iz naslova skoraj gotovo ne pomeni dokončnega slovesa.

Abel, Susanne: Izogibajte se Gretchen: zgodba o nemogoči ljubezni

Tom Monderath je medijska zvezda in voditelj večernih poročil na kölnski televiziji. Živi kot tipičen bogat, uspešen samski moški, potuje in se posveča delu, njegove zveze z ženskami pa so mimobežne in površne. Niti z mamo, 84-letno Greto, si ni posebno blizu. Ko pa pri njej začne opažati znake demence, ga zaskrbi. Težko sprejme dejstvo, da je mati bolna, in takrat Tom potisne na stran vse tisto, kar ji je vse življenje zameril ter prevzame skrb zanjo.

Greta, ki jo njen edinec pozna kot distancirano in večno žalostno mater, se mu prične odpirati in mu pripovedovati o svojem srečnem otroštvu v vzhodni Prusiji, o družini in letih vojne, mrzlih in lačnih zimah, ko so bili begunci, hrepenenju po izginulem očetu in povojnih dneh v Heidelbergu. In ko Tom najde staro škatlo z materinimi spomini, v kateri je fotografija mladega afroameriškega vojaka, stara vudu lutka in fotografija temnopolte deklice, Greta nenadoma obmolkne.

Prvikrat v življenju se Tom odloči, da bo podrobneje raziskal materino preteklost, ker končno želi doumeti njeno žalost. Po koščkih rekonstruira podobo ženske, ki je popolnoma drugačna od slike, ki jo je imel o materi. Ta nova ženska je močna, strastna in odločna. In tisto, kar sprva otežuje njegovo na videz idealno življenje, popolnoma nepričakovano postane dragocen dar – ko odkriva resnico o materi, odkriva tudi resnico o sebi.

Alikavazovic, Jakuta: Veliki Nikoli več

Oda vsemu, kar vztraja v prebliskih spomina na ozadju pozabe.

Jakuta Alikavazovic v avtobiografskem romanu Veliki Nikoli več raziskuje izgubljenost, odtujenost in skrivnostnost izseljencev z območja nekdanje Jugoslavije in s tem tudi svojih korenin. To je zgodba o mami, katere osebnosti in skrivnosti pripovedovalka nikoli ne more popolnoma ujeti, saj se mamina usoda izmika vsakemu poskusu poenostavitve. Je namreč pesnica, katere življenje je prežeto z osebnimi in kolektivnimi dramami, z odločnimi in drzno sprejetimi odločitvami; osebnost, ki je graciozna, navdihujoča in občudovanja vredna, čeprav je obenem tudi osebnost, ki v očeh hčere ostaja prepoznana po navidezni želji po opustitvi, po umiku, po vrhunski diskretnosti.

Kot v odsevu ogledala se pred bralcem razpira zgodba ženske, ki se spominja svojega upiranja in zavračanja maminih življenjskih odločitev, medtem ko postopoma priznava in znova odkriva brezmejnost dolga, ki ga nosi kot hči priseljenke. Ti njeni besedni odmevi kljub vsemu ostajajo nadaljevanje maminih sanj in hrepenenj …

Andrea, Jean-Baptiste: Čuvar njene skrivnosti

Zmagovalec Goncourtove nagrade 2023 in slovenske Goncourtove nagrade 2024 francoskega pisatelja Jeana-Baptista Andree je epska pripoved o umetnosti, ljubezni in svobodi, razpeta čez burno italijansko 20. stoletje.

V zgodovinski okvir avtor vplete meditacijo o lepoti, ustvarjalnosti in človeški dostojanstvenosti, in v središče zgodbe postavi nenavadno zavezništvo med mladim kiparjem Mimom in plemiško hčerko Violo. Prijatelja v času vojne, političnih pretresov in vzpona fašizma skupaj sanjarita o prihodnosti: Mimo si želi postati priznan umetnik, Viola pa izobražena in emancipirana ženska. Skozi desetletja se njune poti večkrat ločijo in znova srečajo, kljub temu pa močna vez, ki sta jo stkala v mladosti, vztrajno kljubuje vsem, ki jo poskušajo pretrgati.

Knjiga je po izidu pobrala vrsto francoskih literarnih nagrad, po njej pa trenutno nastaja film.

Balzac, Honoré de: Dekle z zlatimi očmi

Honoré de Balzac (1799–1850) ni samo kralj romanopiscev (roi des romanciers), kot ga je ob neki priložnosti označil poklicni tovariš in prijatelj Stendhal, temveč tudi mojster novele, kratke zgodbe in pripovedi. Napisal je najmanj štiriinštirideset krajših pripovednih besedil, ki tvorijo skupaj z romani zapleteno, fantazmagorično strukturo Človeške komedije. Tokratni izbor prinaša osem novel in zgodb, večina med njimi pa doslej še ni bila prevedena v slovenščino. Urednik Janez Pipan se je pri izboru omejil na dve tematski področji: denar ali kapitalizem in umetnost, natančneje posameznikovo čezčloveško muko, da bi ustvaril absolutno, popolno in večno umetnino. Junakinje in junaki Balzacovih novel pa niso obsedeni samo z denarjem in hrepenenjem po lepoti, temveč jih preganjajo tudi demoni erosa, neizživete seksualnosti ter negotove, fluidne in s temnim tanatosom zaznamovane spolne (ne)identitete. Knjiga prinaša naslednje novele in pripovedi: Dekle z zlatimi očmi, Gobseck, Nucingen, Neznana mojstrovina, Gambara, Massimilla Doni, Pierre Grassou in Sarrasine, v dodatku pa še znameniti Balzacov Predgovor k Človeški komediji, ki razkriva avtorjeva nekoliko šokantna politična stališča. To je drugačen Balzac, kot ga poznamo iz romanov, to je, lahko rečemo, Balzac v svojem bistvu, saj je v teh zgodbah segel najgloblje vase in razkril najbolj skrite, tudi temačne predele svoje osebnosti.

Barker, Pat: Ko dekleta obmolknejo

Ko dekleta obmolknejo je presunljiva sodobna prepesnitev antičnega epa, s katero je angleška pisateljica Pat Barker v slogu Madeline Miller ustvarila hipnotično priredbo starodavnega mita.

V njej je dobitnica nagrade booker in ena najpomembnejših in kritiško najbolj opevanih sodobnih pisateljev o vojni poustvarila zgodovinsko fresko najslavnejšega konflikta v literaturi – legende o trojanski vojni.

Gre za zgodbo Iliade, kakršne še nikoli nismo slišali: z besedami Brisejde, trojanske kraljice in Ahilove ujetnice. Čeprav je v homerskih epih le mimogrede omenjena in v veliki meri izbrisana iz zgodovine, je kljub temu ena ključnih osebnosti trojanske vojne. V tej impresivni literarni predelavi oživi pred nami: posmehljiva, oprezna, ženska, ki tke vezi z drugimi sojetnicami, ujeta med najmogočnejšima bojevnikoma Grčije. Njena zgodba odstre tančico s tisočev žensk, ki so živele v zakulisju grškega vojnega tabora – priležnice, negovalke, prostitutke, ženske, ki so umivale mrtve –, se spopadale z bogovi in smrtniki ter hlepele po miru in svobodi. Ko so Grki osvojili njeno mesto, se je namreč Brisejdino življenje sesulo v prah. Iz kraljice se je prelevila v ujetnico, iz svobodne ženske v sužnjo, kot bojni plen so jo dodelili Ahilu. A ni bila sama: isti dan in še v mnogih drugih dneh v teku dolge, zagrizene vojne so nešteto žensk iztrgali iz njihovih domov in jih razdelili med bojevnike.

Barker, Pat: Trojanke

Drugi del serije o trojanskih ženskah, ki so preživele vojno.

Troja je padla in Grki, zmagovalci te neskončne vojne, si želijo čim prej vrniti domov in s seboj odnesti vojni plen ‒ vključno s trojanskimi ženskami. Čakajo na ugoden veter, da bi odpluli proti Egejskemu morju.

A vetra ni in ni, morda tudi zato, ker so bogovi užaljeni. Truplo kralja Priama namreč leži ob obali, nepokopano in oskrunjeno. Zmagovalci obtičijo v taboru v senci uničenega mesta, zavezništvo, ki jih je združevalo, pa se krha. Na dan priplavajo stare zamere, razjedati jih začnejo najrazličnejša sumničenja in pojavijo se nova rivalstva.

Nekdanja trojanska princesa Brisejda, ki je bila nekoč Ahilova sužnja, zdaj pa pripada možu Alkimu, tiho spremlja dogajanje in sklepa zavezništva, kjer more ‒ s Priamovo ostarelo ženo, uporniško Hekabo, Agamemnonovo novo ženo Kasandro in ponižanim vedeževalcem Kalhasom –, pri tem pa ves čas zvito išče pot do maščevanja. Zase, za trojanske ženske, za Trojo.

Begić, Alena: Dan za izboljšave

Groteska, začinjena s črnim humorjem, je zagotovilo za nabrito bralno dogodivščino. Če k temu pridamo predrznost, s katero se pisateljica nadvse duhovito loteva celo téme, pred katero po navadi otrpnemo, iz strahu ali nelagodja: smrti in njenega fizičnega ekvivalenta, groba, je mera zvrhano polna. Dobra vaga, bi lahko rekli.

Svet je hladen, neprediren zid in prav takšni so njegovi protagonisti: nevrotične, narcisoidne, apatične osebe, ki jih drži pokonci samo še živo utripanje krvi v sencih. Njihovi izbruhi sovražnosti in nemoči so groteskni, komunikacija pa skrajno osiromašena, osredotočena na lastno praznino in ponekod že na robu patologije. In vendar so zgodbe, zbrane v pričujoči zbirki, prav zabavne.

Bolaño, Roberto: Antwerpen

Antwerpen Roberta Bolaña je atmosferski roman, ki bralca popelje v mesto senc, notranjih razpok in tihih razodetij. Z zadržanim, a sugestivnim slogom avtor raziskuje teme identitete, osamljenosti in iskanja smisla v sodobnem svetu. Antwerpen ni le prostor dogajanja, temveč simbol – mesto, kjer se prepletajo preteklost, sedanjost in osebne dileme junakov.

Černiauskaite, Laura Sintija: Dihanje v marmor

Mlada litovska pisateljica je napisala pretresljiv roman o psihološki pokrajini neke ženske. Izabelo že kot deklico zlorablja oče, raste brez mame, kasneje živi v utrujenem in odtujenem zakonu z Liudasom. Imata osemletnega sina Gailiusa z epileptičnimi napadi. Njun zakon je spričo tega še dodatno zaznamovan z bolečino in slutnjo smrti. Da bi zakrpala vedno bolj zevajoče luknje, praznino in otopelost v svoji duši, se odloči posvojiti šestletnega dečka Iljo. Ilja je deček s temnimi, hladnimi očmi brez nasmeška in v družino prinese vse prej kot to, kar so pričakovali. Je hladen kot bi dihal v marmor. Ker v načinu ranjenosti predstavlja Izabelino zrcalo, sta si naklonjena. Ilja postaja vedno bolj čudaški in nasilen tudi do polbrata, poleg tega se Liudas zaplete v afero z drugo žensko, zato Iljo vrnejo v sirotišnico. Maščevanje za izdajo je strašno. Ilja se čez štiri leta vrne in zabode polbrata. Izabela je priča dogodku in od tu dalje spremljamo njeno žalovanje, poskuse Liudasa, da bi se zopet zbližala in njeno samoterapijo. Prične pisati, risati, se družiti z drugimi ljudmi. Za kratek čas se celo zaljubi v mladega študenta. Postaja vedno lažja, lahka. Pride tudi čas, ko si zaželi odpotovati. Na poti sreča Iljo. Že davno mu je odpustila, ni pustila, da ga najdejo. Roman je težko branje, saj gre večinoma za poetične opise psihičnega stanja glavne osebe, a vendar, ko se prebiješ čez nekaj prvih deset strani, te potegne vase kot vrtinec. V tem romanu ni pomembno, kaj se bo zgodilo, temveč kako se bo zgodilo. Pronicljivo.

Drakulić, Slavenka: O čem ne govorimo

O čem ne govorimo je pretresljiva in hkrati izjemno intimna zbirka zgodb, v kateri Slavenka Drakulić z natančnostjo, pogumom in empatijo razpira teme, o katerih družba pogosto molči. Knjiga se dotika telesa, bolezni, staranja, strahu, sramu in meja zasebnosti – tistih drobnih, a odločilnih trenutkov, ki oblikujejo človekovo izkušnjo, a si o njih skoraj ne upamo govoriti, saj domala vsakomur vzbujajo nelagodje. Avtorica osebne fragmente prepleta z literarno fikcijo, v ozadju pa tudi s širšim družbenim komentarjem, pri čemer ustvarja občutek neposrednosti, ki bralca vabi k razmisleku o vsem tistem, čemur bi se najraje in za vselej izognil … Kakor v svojih preteklih delih Slavenka Drakulić tudi tokrat z nežnim humorjem in kritično jasnostjo odstre tančico nad tem, kar v resnici pomeni biti ranljiv – in zato tudi globoko človeški.

Elmy, Joanna: Narejeni iz krivde

Drzen bolgarski roman o dediščini družinskega nasilja in kolektivnih travm.

Romaneskni prvenec bolgarske avtorice Joanne Elmy je pretresljiva pripoved o treh ženskah – babici Evi, hčeri Liliji in vnukinji Jani – ki jih poleg sorodstva povezuje globoko zakoreninjen občutek krivde. Vsaka izmed njih nosi breme pritiskov in pričakovanj, ki jih nalagata družina in družba; vse tri se, vsaka po svoje, borijo za lastno identiteto.

Zgodba, ki se razteza od začetka komunizma do sodobne Bolgarije in izseljenske izkušnje v Ameriki, razkriva razpoke med generacijami, razpadle odnose med starši in otroki ter iluzijo življenja na zahodu. Joanna Elmy v njej iskreno in brez olepševanja spregovori o družinskem nasilju, migracijah in kolektivnih travmah tranzicijske generacije. Za roman je prejela najpomembnejšo bolgarsko nagrado za mlade avtorje in se že na začetku pisateljske poti uvrstila med najprodornejše glasove mlade bolgarske literature.

Erdrich, Louise: Stavek

Roman Stavek spremlja Tookie, domorodno Američanko, ki po prestani dolgoletni zaporni kazni najde novo življenje kot knjigarka v neodvisni knjigarni v Minneapolisu. Njeno vsakodnevno rutino nenadoma zmoti duh njene nadležne stranke Flore, ki se po smrti začne vračati v knjigarno in jo preganjati.

Zgodba se odvija v obdobju 2019–2020, vključno s pandemijo COVID-19 in protesti po umoru Georgea Floyda, ki močno vplivajo na mesto. Tookie se med soočanjem z nadnaravnim pojavom in družbenimi spremembami bori tudi s svojo preteklostjo ter išče pomen literature, pravice in identitete v sodobnem svetu.

Roman združuje humor, mistiko in družbeno kritiko, prepleta pa osebno zgodbo s širšim družbenim kontekstom, kjer se ukvarja z vprašanji rasne pravičnosti, moči knjig ter zgodovinskega spomina.

Günday, Hakan: Še

Roman Še je brezkompromisno in pretresljivo delo priznanega turškega pisatelja Hakana Gündaya. Odpira vrata v temen svet nezakonitega tihotapljenja ljudi in razčlenjuje družbo, v kateri so otroci pogosto žrtve nasilja, manipulacije in brezbrižnosti.

Glavni junak je Gazâ, deček, ki že pri devetih letih postane sodelavec svojega očeta – tihotapca migrantov. Njegovo otroštvo je nepreklicno zaznamovano z nasiljem, lažmi in sistematičnim razčlovečenjem beguncev. Oče ga ne le uvede v “posel”, temveč mu vsadi tudi logiko preživetja za vsako ceno – ne glede na moralo, vrednote ali posledice.

Knjiga mojstrsko prikazuje notranji svet otroka, ki je hkrati žrtev in storilec. Razpet med brezpogojno lojalnost do očeta in občutkom krivde ob pogledu na trpljenje drugih. Gazâ se znajde ujet v brutalni realnosti, kjer je trgovina z ljudmi vsakdanja praksa, begunci pa so zgolj “tovor”, ki ga je treba prepeljati čez mejo.

Roman Še ni le zgodba o odraščanju v ekstremnih razmerah – je tudi ostra kritika sodobne družbe, politike migracij in dediščine nasilja, ki se prenaša iz roda v rod. Hakan Günday s svojo značilno neposrednostjo, brez olepšav in brez moraliziranja, pokaže, kako sistematično uničujemo nedolžnost in človečnost.

Z izjemnim slogom in poglobljenim vpogledom v psiho mladega protagonista roman razpira ključna vprašanja o identiteti, odgovornosti, preživetju in resnici.

Roman je brezkompromisen, močan in globoko družbenokritičen. Avtor brez olepšav razgali realnost sodobnega suženjstva, migracij in dediščine nasilja, ki se prenaša iz roda v rod.

Harvey, Samantha: V orbiti

Roman V orbiti je sodoben literarni roman, ki spremlja šestčlansko posadko astronavtov in kozmonavtov med enim samim dnem kroženja okoli Zemlje. Zgodba je razdeljena na šestnajst orbit, v katerih se izmenjujejo svetloba in tema. Dan in noč si sledita vsakih devetdeset minut, s tem pa se razrahlja tudi običajno doživljanje časa in bližine.

Znanstvena rutina življenja na vesoljski postaji se prepleta z intimnimi mislimi posameznikov. Vsak izmed članov posadke nosi s seboj spomine na dom ter razmisleke o odnosih, izgubi in minljivosti. Eden osrednjih čustvenih poudarkov romana je novica o smrti matere ene izmed astronavtk. Ta dogodek še poglobi razmislek o razdalji med telesno odsotnostjo in čustveno vezjo z Zemljo.

Roman V orbiti ni klasična pripoved z zapletom in razpletom. Gre za meditativno delo, v katerem kroženje postane osrednja metafora. Kroženje teles okoli planeta, misli okoli preteklosti in človeštva okoli vprašanja lastnega obstoja. Zemlja se iz orbite razkriva kot nekaj hkrati veličastnega in krhkega. Pojavi se kot dom, mati in arhiv človeškega življenja.

Avtorica s preciznim in zadržanim literarnim slogom povezuje znanstvene opise z eksistencialnimi vprašanji. Roman bralca ne vodi k hitremu zaključku. Vabi ga k počasnemu branju in dolgotrajnemu razmisleku.

Roman V orbiti je prejemnik Bookerjeve nagrade 2024, ene najuglednejših mednarodnih literarnih nagrad, ki jo podeljujejo za izjemne dosežke na področju sodobnega romana.

V orbiti roman je knjiga, ki ostane z bralcem tudi po zadnji strani in ponuja redek pogled na človeštvo z razdalje, s katere se razkrije njegova ranljivost in lepota.

Hemon, Aleksandar: Svet in vse v njem

V romanu Svet in vse v njem Aleksandra Hemona vojna preoblikuje človeške usode, identiteto, ljubezen in spomin.

Ko je nadvojvoda Franc Ferdinand nekega junijskega dne leta 1914 prispel v Sarajevo, je bil Rafael Pinto zaposlen s praški in zelišči v družinski lekarni. Malo lavdanuma in malo fantazij o mladih moških v uniformi mu je kar uspešno blažilo vsakdan. Potem pa se je svet raztreščil. Pinto se je znašel sredi prve svetovne vojne, a tudi sredi ljubezni svojega življenja. 

Herriot, James: Vse živo, malo in veliko

Humorne prigode in prisrčni spomini najbolj priljubljenega veterinarja

Herriotova dela so se zapisala med klasična dela in prinašajo kakovostno branje za širše občinstvo. Ponujajo univerzalne teme pristnih medčloveških odnosov in ljubezni do živali, prijetno vzdušje podeželskega okolja, idiličen prikaz nekega časa ter veterinarskega poklica, ne nazadnje pa humoren in poučen utrip neke povezane skupnosti, kjer živijo v sožitju in skrbijo drug za drugega.

James Herriot, ki je živel v letih od 1916 do 1995, je bil predvsem veterinar. Rodil se je v Sunderlandu, študiral je na Škotskem, v Glasgowu, kot veterinar pa je vse življenje delal v Yorkshiru. Svoje prigode je sčasoma začel zapisovati in nastala je knjiga njegovih spominov Vse živo, malo in veliko, ki je med angleškimi bralci priljubljena še danes.

Herriot je s prisrčno samoironijo in humorjem popisoval, kaj se mu je zgodilo na njegovih poteh od kmetije do kmetije. Svojo kariero je začel na kliniki Skeldale, ki jo je vodil nepredvidljivi šef Siegfried Farnon, njuno vsakdanje delo pa sta rada popestrila še Siegfriedov samovoljni brat Tristan in prekanjena gospa Hall.

James je s predanostjo pristopal do vsake obolele živali, ob tem pa je z velikim zanimanjem spoznaval tudi domačine in njihove zgodbe. Še posebej pa mu je k srcu prirasla Helen Alderson.

Hotakainen, Kari: Kar nam je usojeno

Salme Malmikunnas, upokojena prodajalka šiviljskih pripomočkov, proda pisatelju svojo življenjsko zgodbo pod pogojem, da jo napiše tako, kot mu jo bo povedala, kajti Salme ne mara izmišljenih zgodb. Toda kaj je resnično? Salme pripoveduje o svojem življenju in zlasti o življenju svojih treh otrok, a ko ta ista življenja pogledamo skozi oči njenih otrok, vidimo, da ni vse tako, kot to vidi njihova mama…. Za vsemi zgodbami pa je glavni junak tega romana današnji čas, ki je prikazan iz najrazličnejših perspektiv. Vidimo ga skozi oči bogataša, ki ne ve, kam z denarjem ne s časom, pa tudi skozi oči tistih, ki so izgubili vse in živijo od socialne podpore ali celo brez nje.

Johnson, Denis: Sanje o vlaku

Novela sledi življenju Roberta Grainierja, delavca na začetku 20. stoletja, ki sodeluje pri gradnji železnic in seka gozdove na ameriškem severozahodu. Njegovo tiho, samotno življenje poteka ob robu velikih zgodovinskih sprememb: industrializacije, izginjanja divjine, nasilja in napredka, ki ne prinaša nujno sreče. Johnson iz drobcev, prizorov in preskokov v času ustvari nenavadno močno pripoved o izgubi, delu, pokrajini in minljivosti.

Sanje o vlaku so bile ob izidu razglašene za eno najlepših ameriških novel 21. stoletja in pogosto opisane kot »ep v malem«. Knjiga je danes ponovno v središču pozornosti tudi zaradi filmske priredbe, ki je to tiho, zadržano zgodbo približala novemu občinstvu. A njena prava moč ostaja v jeziku in občutju: v načinu, kako iz skrom­nega življenja nastane univerzalna zgodba o človeku in času, ki mu polzi iz rok.

Johnson, Uwe: Domneve o Jakobu

Domneve o Jakobu je fragmentaren roman o skrivnostni smrti, ki skozi preplet različnih perspektiv raziskuje izmuzljivost resnice v razdeljeni Nemčiji hladne vojne.

Roman iz leta 1959 je prvenec Uweja Johnsona in eno ključnih del povojne nemške književnosti. Zgodba, umeščena v čas hladne vojne in razdeljene Nemčije, se začne s skrivnostno smrtjo železničarja Jakoba Absa, ki ga na tirih povozi vlak.

Namesto klasične pripovedi roman ponuja fragmentarno rekonstrukcijo dogodkov: skozi menjavanje perspektiv, dialoge in notranje monologe se nizajo različne možne razlage – nesreča, samomor ali umor – ne da bi se zgodba dokončno odločila za eno resnico. V ospredju knjige ni razrešitev skrivnosti, temveč vprašanje, kako sploh nastaja resnica. Delo odraža politične napetosti in moralne dvoumnosti življenja v Vzhodni Nemčiji, hkrati pa raziskuje nadzor in nezanesljivost osebnega spomina.

Inovativno in intelektualno zahtevno delo, ki portretira razdeljeno nemško družbo, velja za sodobno klasiko.

Karunatilaka, Shehan: Sedem lun Maalija Almeide

Kolombo, 1990. Maali Almeida, vojni fotograf in hazarder, se nekega jutra zbudi mrtev. Niti svita se mu ne, kako je umrl. Rad bi izvedel, kdo ga je poslal v onostranstvo in zakaj, kar pa je tako rekoč nemogoča naloga. Toda Maali je neomajno odločen, da bo razrešil uganko svoje smrti. A tudi v posmrtnem življenju se mu čas izteka. Danih mu je samo sedem lun, da naveže stik z moškim in žensko, ki ju ljubi najbolj na svetu in ju pripelje do skritih fotografij, ki bodo pretresle državo.

Sedem lun Maalija Almeide je leposlovno delo. Liki v njem so izmišljeni. Vendar pa so nekateri politiki in druge osebe, ki so delovale v času dogajanja knjige, omenjene s pravimi imeni. Romanu je dodan slovarček opomb in razlag manj znanih izrazov ali pojasnil o resničnih osebah, omenjenih v njem.

Šehan Karunatilaka, eden vodilnih šrilanskih pisateljev, se z velikim romanom pokloni svoji domovini skozi izjemen opis o življenju po smrti in o tem, kaj se pravi biti človek sredi vojne vihre in nasilja. Stran za stranjo lahko odkrivamo mojstrstvo besede, ki iz nas izvabi tako krohot kot solze.

Lefteri, Christy: Čebelar iz Alepa

Ta nepozabni roman o čebelarju in njegovi ženi v dobi, ko svet spremeni svoje obličje, daje prebežnikom iz sirske vojne človeški obraz.

Nuri se vsak dan zbuja, še preden mujezin pokliče k molitvi, in se odpelje k čebelnjakom – v svoj mali raj sredi ponorelega sveta. Skupaj z ženo Afro in sinom Samijem živi umirjeno, a izpolnjujoče življenje na vzpetini nad Alepom. Dokler nekega dne ne izbruhne vojna in se zgodi nepredstavljivo: med bombardiranjem izgubi sina, Afra pa oslepi.

Ko ga vojna oropa vsega, kar mu je ljubo, mu je jasno, da je pred njima samo ena pot – beg iz Sirije. Naloga pa je vse prej kot preprosta: Afra je oslepela, zato mora Nuri sam krmariti med valovi njene žalosti in nevarnostmi na potovanju skozi Turčijo in Grčijo proti negotovi prihodnosti v Veliki Britaniji. Ob vsem tem ju čaka še najtežja pot, pot nazaj drug k drugemu, nazaj v nekoč tako dobro znano bližino, ki se je strla pod težo bolečih izgub.

Čebelar iz Alepa je ganljiva, intimna in mojstrsko stkana pripoved našega časa: roman, ki nas opominja, da se lahko mirno in urejeno življenje v trenutku postavi na glavo in nas pahne na potovanje proti ne tako oddaljenim deželam, ki pa so vendar tako daleč.

Lüscher, Jonas: Uročena usojenost

So stroji odvisni od nas ali mi od njih?

Roman Uročena usojenost v petih poglavjih, ki delujejo kot na videz nepovezane zgodbe, raziskuje odnose med človekom in tehnologijo. Rdeča nit pripovedi je kar pripovedovalec sam kot popotnik skozi razne evropske in afriške dežele, pa tudi skozi različne čase in usode, od prve svetovne vojne do industrijskega razcveta po drugi, od začetka 19. do zrele sredine 21. stoletja – od družbe, ki je še trdno zakoreninjena v poznosrednjeveških razmerah, prek mukotrpnega umiranja jetnikov koncentracijskih taborišč do androidov, ki v futurističnem Egiptu raziskujejo možnosti večnega življenja. Roman je mogoče brati na različne načine, med drugim kot deloma esejističen pretres bistva človeške narave, razpete med biologijo in tehnologijo; kot večplasten konglomerat iz sanj, domišljije, zgodovine, fikcije in filozofije; pa celo kot obsedeno iskanje literarnih sledi pisatelja Petra Weissa in prepletanje praktičnega življenja v antropocenu z drobci iz njegove Estetike odpora. Roman ne prinaša lahkotnega branja, zato pa intelektualno radovednega bralca nagrajuje z neprecenljivim užitkom. Bera za literarne sladokusce!

McCann, Colum: Apeirogon

Dva očeta. Dve izgubljeni hčerki. Meja, ki ju razdvaja, in zgodba, ki ju združuje.

Izraelec Rami Elhanan in Palestinec Basam Aramin sta na nasprotnih straneh istega spopada. Oba doživita nepredstavljivo: smrt svojih deklic, ubitih v tragičnem nasilju. Ramijevo 13-letno hčerko Smadar ubije palestinski samomorilski napadalec, Basamovo 10-letno hčerko Abir pa izraelski vojak. Namesto da bi se pogreznila v sovraštvo in maščevalnost, se združita in izbereta pogumnejšo pot – pot razumevanja, prijateljstva in miru – ter postaneta glasnika, ki kljub nepopisni bolečini pričata o moči dialoga.

Colum McCann v romanu Apeirogon inovativno preplete 1001 droben fragment; resnične dogodke, spomine, sanje, zgodovinske osebnosti in dejstva združi v mogočno delo s pomenljivim naslovom – apeirogon je geometrijski lik z neskončnim številom stranic –, ki mojstrsko prikaže nešteto vidikov bolečine in neustavljivega palestinsko-izraelskega konflikta.

Nordenhof, Asta Olivia: Scandinavian Star. Del 1, Polni žepi

Polni žepi je prvi iz niza romanov, katerih osrednja tema je požar na trajektu Scandinavian Star.

V tragediji, ki se je zgodila 6. aprila 1990, je umrlo 159 ljudi. Uradna preiskava je za požar okrivila obsojenega požigalca, ki je med nesrečo umrl. Osrednja tema je dejanski dogodek, liki v zgodbi pa so izmišljeni.

V tej knjigi spoznamo Kurta in Maggie. Živita na kmetiji nedaleč od Nyborga. Kurtovo avtobusno podjetje že nekaj let zapored prinaša lep dobiček in sanja, da bi denar vložil v nekaj velikega. Medtem Maggie poskuša razumeti, kaj je ljubezen in zakaj je dovolila, da je pogoltnila vse njeno življenje.

Spoznamo tudi pripovedovalko. Nahaja se nekje na danskem otoku Funen, ko doživi preplah, ki jo privede v življenje Kurta in Maggie.

Roman je tako del sodobne zgodovine, ki si prizadeva razumeti in analizirati mehanizme poželenja, ki so ustvarili poznokapitalistični potrošniški razvrat in posledično krizo, v kateri smo se znašli. Dejstvo, da je mogoče tako bogate in krhke osebne svetove prikazati s tako intenzivnimi, odprtimi in nežnimi podobami, naredi roman iskrivo lep in nepozaben.

Ramírez, Sergio: Tongolele ni znal plesati

Napet politični roman, ki je postal simbol upora in svobode govora.

Dogajanje slogovno izvirnega romana Tongolele ni znal plesati je postavljeno v Nikaragvo današnjega dne: napeta, zabavna in krvava zgodba poteka v deželi, ki se je po dolgem boju in osvobodilni vojni izvila izpod krvave diktature dinastije Somoza, nato pa se znova znašla pod železno peto. Šef tajne službe, ki mu na skrivaj rečejo Tongolele, skrajno cinično in s samoumevno okrutnostjo vleče vse politične in ekonomske niti. Skozi njegova dejanja in dejanja oblastnikov se razkrivata ustroj in sama narava take oblasti. Nekdanji policijski inšpektor, odstavljen zato, ker je dal prijeti šefa mamilarskega kartela, povezanega z oblastjo, s svojo zasebno detektivsko agencijo zopet trči ob interese oblastnikov v državi, kjer ravno potekajo burni protesti zoper osovraženi režim.

Slapšak, Svetlana: Kuhinja revežev: eseji in recepti

Pisati o hrani danes pomeni pisati o svetu. Hrana ni le okus na krožniku, je zgodba o družbi, politiki, kulturi in ljudeh. V Kuhinji revežev priznana antropologinja Svetlana Slapšak razgrinja prav to: kako globoko so hrana, zgodovina in vsakdanje življenje prepleteni.

Noben antropološki in kulturni, socialni ali celo literarni pristop se ne more osvoboditi diskurza o hrani, če pomislimo zgolj na lakoto, ki pustoši po ogromnih območjih ali udari po do včeraj bogatem mestu v obliki genocidne politike, ali pa na veliko izumetničenost, pomešano z vulgarnostjo vseprisotne »kulinarike«. 

Knjiga ni klasično znanstveno delo, temveč zbirka zanimivih ostankov raziskav avtorice, ki že leta premišljuje o tem, kako nas zaznamujeta naš odnos do hrane in užitka ob njej. Svetlana Slapšak združuje osebne pripovedi, duhovite opazke ter praktične kulinarične namige – tudi konkretne recepte.

Stockenström, Wilma: Odprava h kruhovcu

Poetični roman iz leta 1981 odpira vprašanja suženjstva, svobode, identitete, spomina in jezika na jugu Afrike.

Pripovedna struktura je ciklična: začne in konča se z neimenovano pripovedovalko, ki počasi izgublja zavest oziroma drsi v sanjska stanja. Iz njenih spominov izvemo, da je bila v bogatem obmorskem mestu spolna sužnja več bogatim moškim, preden se je s »tujcem« podala na odpravo v notranjost dežele v iskanju pozabljenega mitičnega mesta. Odprava razpade, pripovedovalka ostane sama in si poslednje zatočišče najde v kruhovcu (baobabu), zaradi česar je roman tudi metaforična kritika moških osvajalskih podvigov.

Poudarek sicer ni na družbenem, marveč na osebnem in notranjem, na spominu in vprašanju časa, predvsem pa na drugačnem odnosu do sveta in narave, kot smo ga vajeni zahodnjaki. Z mehkobo jezika avtorica blaži krute usode sužnjev in njihovih otrok. Slovenski prevod je nastal po angleškem prevodu J. M. Coetzeeja (1983).

Tolstoj, Lev Nikolaevič: Spoved: uvod v neobjavljeno knjigo

Spoved Leva Nikolajeviča Tolstoja je presunljiva izpoved, v kateri z neizprosno odkritosrčnostjo razgrne svojo iskateljsko pot – pot iskanja smisla in poslanstva v življenju. Gre za eno njegovih najbolj osebnih in prodornih del, ki ga je napisal okoli leta 1879, v obdobju svoje globoke duhovne krize.

V njej Tolstoj brez olepševanja opiše svoj prehod od uspešnega, a duhovno praznega življenja pisatelja in aristokrata, do popolnega obupa, ko se je soočil z vprašanjem smisla lastnega obstoja. Kljub slavi, bogastvu in družini ga je prevzela misel, da je življenje nesmiselna in kruta šala, kar ga je pripeljalo na rob samomora.

Torčík, Marek: Razpad na spomine

Pozabiti je pogosto težje, kot se spominjati.

V romanesknem prvencu se pesnik in pisatelj Marek Torčík pogrezne v gube spomina in skuša najti način, kako se spopasti z bolečimi spomini na lastno otroštvo. Kot queer fant drobne postave, ki odrašča v majhnem industrijskem mestu, se protagonist sooča z nasiljem v šoli, težave pa se ne končajo niti doma: njegova mama, revna tovarniška delavka, primorana skrbeti za svojega umirajočega očeta, ki je življenje hčere in vnuka zaznamoval s svojim alkoholizmom, za sinovo spolno usmerjenost ni imela razumevanja. Eno od redkih svetlih točk v sivi vsakdanjosti protagonistu predstavlja prijateljstvo, ki ga sklene z romskim sošolcem Marianom.

V romanu Razpad na spomine Torčík prepričljivo, domiselno in natančno opisuje življenja ljudi na robu družbe, hkrati pa prevprašuje, ali je težke spomine na preteklost sploh mogoče pustiti za sabo. Roman, ki se začne neke noči ob 3:37, ko glavnega junaka zbudi telefon, skozi odseve spominov nelinearno povzame težko obdobje odraščanja in na posamezne dele razstavi ne le lastne spomine, temveč tudi kolektivni spomin celotne družine.

Uysal, Halil: Srce mi bije za gore

Monografija predstavlja vpogled v osvobodilni boj Kurdistana z vidika novinarja, fotografa in filmarja, ki se je po prihodu iz Evrope pridružil gverilskim enotam, z njimi živel, se boril in jih v boju in vsakodnevnem življenju tudi dokumentiral. Ponuja hkrati (samo)kritično analizo evropocentričnega pogleda, ki drugim, neevropskim kulturam in narodom praviloma odreka mesto subjekta v zgodovini, kulturološko študijo raznolike kurdske kulture in edinstvene kulture gverilskega boja za svobodo Kurdistana ter refleksijo tovariških odnosov v enotah, ki so mestoma še vedno prežeti s patriarhalnimi vzorci, ki pa se skozi skupen boj, življenje in politično udejstvovanje počasi razkrajajo ter tako nakazujejo novo, emancipirano, svobodno, demokratično družbo. Monografija je tudi edinstven vpogled v vlogo filma in fotografije pri pomnjenju in zgodovinjenju boja nekega ljudstva, ki nima nacionalne države in s tem nacionalne kinematografije, a vseeno producira izjemno avtentične, žive in močne podobe. S tem prestopa geografske in kulturne meje in naslavlja univerzalnost filmske umetnosti in fotografije ter njune vloge v družbi.

Wilkerson, Charmaine: Črni kolač

Kaj podedujemo, ni naša odločitev. Toda ali se lahko sami odločimo, kaj bomo postali? Pokojna Eleanor Bennett svojima otrokoma Byronu in Benny preda nenavadno zapuščino: črni kolač, spečen po družinskem receptu z dolgo zgodovino, in zvočni posnetek. V sporočilu jima začne pripovedovati burno zgodbo o trmasti mladi plavalki, ki je, osumljena umora, pobegnila z rojstnega otoka.

Ob srce parajoči Eleanorini zgodbi, vseh skrivnostih, ki jih je prikrivala do zadnjega, in omembi davno izgubljenega otroka se začneta brat in sestra spraševati, ali sploh poznata svoje poreklo in sama sebe. Si bosta Byron in Benny, ki sta bila v otroštvu nerazdružljiva, znala priti nasproti, sestaviti Eleanorino pravo preteklost in izpolniti njeno poslednjo željo, da “skupaj pojesta črni kolač, ko napoči pravi trenutek”? Ju bo mamino razkritje spet povezalo ali se bosta še bolj odtujila?

Prvenec Charmaine Wilkerson je pripoved o tem, kako lahko niz izdaj, skrivnosti, spominov in celo imen preoblikuje odnose in preteklost. Roman Črni kolač nas popelje na neverjetno popotovanje skozi življenje družine, ki so jo za vekomaj zaznamovale materine odločitve.

Zeniter, Alice: Umetnost izgube

Alžirija, od koder izvira njena družina, je bila za Naïmo dolgo le kulisa brez večjega zanimanja. Vendar se zdi, da se v francoski družbi, ki jo prepredajo vprašanja identitete, vse želi vrniti k izvoru. Toda kakšno povezavo bi lahko imela z družinsko zgodovino, o kateri ji nikoli niso povedali?

Njen ded Ali, kabilski gorec, je umrl, preden ga je lahko vprašala, zakaj ga je zgodovina naredila za “harkija”. Yema, njena babica, bi morda lahko odgovorila, vendar ne v jeziku, ki ga Naïma razume. Kar zadeva očeta Hamida, ki je poleti 1962 prispel v Francijo v na hitro postavljena tranzitna taborišča, ne govori več o Alžiriji svojega otroštva. Kako oživiti državo tišine?

V romanu Umetnost izgube, močni in drzni romantični freski, Alice Zeniter pripoveduje o usodi zaporednih generacij družine, med Francijo in Alžirijo, ujete v trdovratno preteklost. Toda ta knjiga je tudi odličen roman o svobodi, biti sam, onkraj dedovanja in intimnih ali družbenih prepovedi.

Läckberg, Camilla: Kamnosek

Ko eden od ribičev, ki lovijo jastoge, najde utopljeno deklico, so najprej prepričani, da je bila smrt nesrečen dogodek.

Vendar obdukcija pokaže, da ima v pljučih sladko vodo z ostanki mila. Nekdo je deklico torej utopil v hiši, jo oblekel in jo odvrgel v morje. Toda kdo bi želel tako škodovati sedemletni Sari? In zakaj?

Patrik Hedström, čigar zunajzakonska partnerica Erica je ravnokar rodila njunega prvega otroka, skupaj s svojimi sodelavci s policijske postaje v Tanumshedeju znova sodeluje v zapleteni preiskavi umora. Za idiličnimi pročelji Fjällbacke se skriva drugačna resničnost: sosedski prepiri, družinski spori in afere z otroško pornografijo.

Tretji kriminalni roman Camille Läckberg o Patriku Hedströmu in Erici Falck je prav tako ves čas napet, kot sta romana Ledena princesa in Pridigar. Dogodki iz Fjällbacke po letu 1920 se prepletajo s sedanjostjo in izkaže se, da se rešitev skrivnosti skriva v preteklosti.

Läckberg, Camilla: Neznanka

Pisateljica Erica Falck, ženska policijskega inšpektorja Patrika Hedströma, med pospravljanjem podstrešja najde dnevnike svoje pokojne matere, hladne, zadržane ženske, ki je kot otroka ni nikoli stisnila v svoj objem.

Čeprav ni najbolj prepričana, da želi poseči v materino intimo, jo dnevniki že po nekaj prebranih vrsticah nezadržno posrkajo vase. Podoba matere kot mlade deklice, ki vstaja pred njo, je popolnoma drugačna od ženske, ki jo je poznala vse svoje življenje. Zakaj se je mati tako spremenila? Kaj je povzročilo, da se je radoživo, vedno nasmejano in dobrosrčno dekle spremenilo v nedostopno žensko z žalostjo v očeh?

Erica upa, da ji bo pri iskanju odgovora pomagal Erik Frankel, zgodovinar iz Fjällbacke, s katerim naj bi mati v mladosti prijateljevala. A starega gospoda nedolgo zatem najdejo mrtvega. Edina sled, ki policistom pomaga pri iskanju morilca, so grozilna pisna neonacistične organizacije Prijatelji Švedske, ki jo vodi Frans Ringholm, še eden od prijateljev Ericine mame iz preteklosti.

Ko čez dober mesec najdejo mrtvo še Britto, četrto članico štiriperesne deteljice prijateljev, ki jih mati opisuje v dnevnikih, Erica posumi, da preteklost ni bila tako nedolžna, kot se zdi …

Läckberg, Camilla: Morska deklica.

V Fjällbacki neki moški izgine brez sledu.

Čeprav policijski inšpektor Patrik Hedström in njegovi sodelavci s policijske postaje v Tanumshedeju naredijo vse, da bi ga našli, se zdi, kot da je za seboj zabrisal vse sledi. Po štirih mesecih ga najdejo. Umorjenega, zamrznjenega v ledu.

Primer se zaplete, ko ugotovijo, da Christian Thydell, nova zvezda na pisateljskem nebu in eden tesnih prijateljev umorjenega, že več kot leto prejema anonimna grozilna pisma. Christian sprva nikomur ne pove zanje, ko pa mu na zabavo ob izidu prvenca dostavijo šopek belih lilij in novo pismo, se zlomi in pisne grožnje pokaže pisateljici Erici Falck, ki mu je pomagala pri rokopisu romana z naslovom Morska deklica.

Erica o grožnjah pove svojemu možu Patriku, ki stvar vzame nadvse resno. Christiana očitno nekdo sovraži iz dna srca. In se mu hoče za nekaj maščevati. Pri tem pa ton pisem nakazuje, da ne bo okleval pri uresničevanju svojih groženj. Policija hitro ugotovi, da obstaja povezava med pismi in umorom, sledi pa jih popeljejo daleč v preteklost …

Läckberg, Camilla: Angel smrti.

Za veliko noč leta 1974 neka družina brez sledu izgine z otoka Valö pred Fjällbacko.

V jedilnici, kjer je bilo praznično pogrnjeno za kosilo, so policisti našli samo enoletno hčerko Ebbo. Ali so bili žrtve zločina ali pa so izginili prostovoljno? Skrivnost je ostala nerazrešena.

Mnogo pozneje se Ebba vrne na otok, kjer je njen oče s trdo roko vodil internat. Z možem Mårtenom sta izgubila sinka in v poskusu, da bi premagala žalost in živela naprej, se odločita, da bosta prenovila hišo in se posvetila turizmu.

Ko pisateljica Erica Falck izve za načrte para, je presenečena in obenem radovedna. Že dolgo je preiskovala skrivnost izginule družine, ne da bi našla pojasnila. Vendar je našla temne skrivnosti iz življenja Ebbinih prednic, še zlasti zgodbo o angelski rejnici.

Ebba in Mårten začneta s prenovo, vendar se kmalu začnejo vrstiti nenavadni dogodki. Videti je, kot da ju je ujelo zlo iz preteklosti. Med preiskavo požara začne policist Patrik Hedström s svojimi kolegi znova kopati po starem primeru. Kaj se je pravzaprav zgodilo Ebbini družini?

Lagercrantz, David: Post mortem

Pred profesorjem Hansom Rekkejem je nov nerešen primer. Mlado žensko iz Baskije je nekdo brutalno pretepel, na njenem telesu pa je nenavadno znamenje. Rekke skupaj s sodelavko, policistko Micaelo Vargas, najde povezave z drugimi umori žensk na Danskem in Finskem. Sta na sledi serijskemu morilcu?

Avtor spretno prepleta dve zgodbi in dve časovni liniji, v katerih napetost narašča z lovom na moška, ki ju povezuje temačna skrivnost sramu in krivde.

R. L. Killmore: Smrt in ljubezen v Cimetovem Dolu

Nia se po nepričakovanem razhodu s fantom vrne v domače mestece Cimetov Dol, da bi v miru objokovala ruševine svojega življenja. Doma so v polnem teku priprave na jesenski festival, ki vsako leto privabi gruče turistov, da bi uganjali norčije z jabolki, rezljali buče in bili priča kronanju cimetovega kralja in kraljice.

Nekaj dni pred otvoritvijo festivala pa mestece pretrese šokantno odkritje. V lokalni okrepčevalnici najdejo truplo s priloženim sporočilom: Kdo še sledi? Nia bi zadevi rada prišla do dna, zato združi moči z raznoliko druščino Cimetovega Dola, v katero sodi tudi postavni in čedni Jesse – Nijin bivši fant. Srednješolske ljubezni ni nikoli zares prebolela … Jim bo uspelo, preden morilec najde novo žrtev?

Pedrolo, Manuel de: Tipkopis o drugem nastanku

Napad bitij z neznanega planeta z zemeljskega obličja izbriše vse sesalce, tudi ljudi. Po nenavadnem naključju v notranjosti Katalonije preživita štirinajstletno dekle in devetletni deček. Sta zapisana smrti ali sta sposobna preživeti? Je v opustošeni pokrajini to sploh mogoče? Kakšna sta dekle in deček, od katerih je odvisen obstoj človeške vrste?

Manuel de Pedrolo je za svoje ustvarjanje prejel tudi častno nagrado katalonske akademije za življenjsko delo. Tipkopis o drugem nastanku je eno temeljnih del katalonske književnosti. Na videz preprosta pripoved vedno znova pritegne najširši krog bralcev, saj pretrese in se zasidra globoko v spomin.

Riordan, Rick: Percy Jackson in Olimpijci. Bes trojne boginje

Percy Jackson se vrača v novi, napeti pustolovščini. Tokrat se mora znova soočiti z bogovi, pošastmi in čarovnijo, ki nikoli ne miruje. Na prvi pogled se zdi njegova naloga preprosta. Boginja Hekata ga prosi, naj skupaj z Annabeth in Groverjem za nekaj dni pazi njeni čarobni živali – Hekubo, mogočnega peklenskega psa, in Galeja, skrivnostnega dihurja z močnim značajem. Vendar nič v Percyjevem svetu ne poteka po načrtu.

Kar se začne kot mirno varuštvo čarobnih ljubljenčkov, se hitro spremeni v popoln kaos. Grover po nesreči preizkusi nenavaden napoj in sproži val čarovnije, ki uide izpod nadzora. Hekatina graščina se spremeni v pravo nočno moro. Uporni duhovi se prebujajo, starodavni uroki oživijo in vsak kot hiše postane nevarnost. Percy, Annabeth in Grover morajo združiti moči in popraviti napako, preden se Hekata vrne. Če jim ne uspe, jih čaka njen strašni gnev.

Med nevarnimi izzivi, komičnimi spodrsljaji in trenutki iskrenega prijateljstva Percy znova dokazuje, da je pravi junak. Ne zaradi svoje moči, temveč zaradi poguma, zvestobe in odločnosti, da nikoli ne odneha.

Wells, Martha: Fentabotovi dnevniki 2: 3. in 4. dnevnik

Drugi del priljubljene znanstvenofantastične serije Fentabotovi dnevniki prinaša nadaljevanje dogodivščin najbolj nenavadnega junaka sodobne znanstvene fantastike – varnostnega androida, ki si želi predvsem miru, ogleda svojih najljubših serij in čim manj stikov z ljudmi. A življenje ima z njim očitno drugačne načrte.

V knjigi Fentabotovi dnevniki 2 sta zbrana 3. in 4. dnevnik: Odpadniški protokol in Izhodna strategija. Zgodba spremlja Fentabota, umetno ustvarjeno varnostno enoto, ki je uspela preglasiti svoj nadzorni modul. Namesto brezpogojne poslušnosti zdaj deluje po svoje, pogosto cinično, pogosto zmedeno, vendar z vedno močnejšim občutkom za pravičnost.

Odpadniški protokol

Fentabot se znajde na samostojni misiji, ko poskuša pomagati svoji nekdanji človeški ekipi razkriti resnico o mogočni korporaciji GrayCris. Na poti naleti na zapuščeno raziskovalno postajo in povsem nepričakovano družbo. Čeprav bi najraje pobegnil od vseh zapletov, ga lastna radovednost in občutek odgovornosti potegneta v še eno nevarno zgodbo.

Izhodna strategija

V sklepnem delu te zbirke se Fentabot vrne, da bi dokončno obračunal z zaroto, ki ogroža ljudi, ki so mu prvi izkazali spoštovanje. Soočenje s korporacijo GrayCris razkrije širšo mrežo interesov, manipulacij in skrivnosti. Toda največji izziv za Fentabota ni boj, temveč vprašanje, kaj pravzaprav pomeni biti svoboden.

Laban, Ajda: Poetikone

Zmagovalna knjiga na natečaju Mladi pisatelj leta 2025 je delo 17-letne avtorice Ajde Laban Rakušček. Knjiga z izjemnim slogom pisanja izprašuje pomen poezije in iskanja smisela najstnice. Preko močne zgodbe sporoča, da lahko vsakdo najde področje, ki mu bogati življenje!

Knjiga je za vse, ki verjamejo, da lahko moč besede reši svet, pa četudi samo njihovega. Heather Jean ima rada cigarete Marlboro Gold in (če je dovolj dobre volje, da to prizna) poezijo. Ko na njeni šoli začne delovati pesniški krožek, anksiozna najstnica komaj zbere pogum, da se mu pridruži, vendar se ob tem ne zaveda, da se bo njen svet popolnoma spremenil. Sprememba pa se začne pri skrivnostnem dekletu svetlih las in modrih, modrih oči – Isli Aldani.

Mackesy, Charlie: Nikoli ne pozabi: fant, krt, lisica, konj in nevihta

Štirje nenavadni prijatelji Charlieja Mackesyja so znova skupaj in na poti po divjini. Ne vejo točno, ne kam gredo ne kaj iščejo. Vedo pa, da je življenje lahko težko, a da se imajo radi in da je torta pogosto odgovor.

Na odprtem se nad njimi dvignejo temni oblaki – se bo fant spomnil, kaj je potrebno za lažje preživetje nevihte?

Dolgo pričakovana nova knjiga Charlieja Mackesyja nas vrača v priljubljeni svet fanta, krta, lisice in konja in najbolje prodajane neleposlovne knjige za odrasle vseh časov, ki jo je po vsem svetu prebralo več kot deset milijonov bralcev.

Moeyaert, Bart: Danes je vsem ime Sorry

Danes je vsem ime Sorry je tenkočutna in slogovno dovršena mladinska pripoved priznane belgijske pisateljske ikone Barta Moeyaerta. Je prejemnik številnih evropskih nagrad in Andersenove nagrade za otroško književnost. Roman mojstrsko prikazuje notranji svet mladostnice v trenutku, ko se ji življenje podira na več koncih hkrati.

Glavna junakinja, Bianca, je deklica z ostrim jezikom in globoko notranjo občutljivostjo. Sooča se z ločitvijo staršev, z novimi partnerji, s prezgodaj odraslim bratom in z občutkom, da je nihče ne posluša zares. Vsi se odločajo namesto nje, a pričakujejo, da bo njihove odločitve sprejela brez ugovora – čeprav so ji jih podali kot “predlog”.

Bianca se umika v svoj skriti kotiček, kjer hrani spomine, drobne predmete in lastne misli. Stran od glasnega sveta odraslih. Zna biti divja – ne z dejanji, temveč s tišino, z uporom, ki ga komaj kdo opazi. Njena iskrena pripoved prekipeva od čustev, bistrih opazk, tihega humorja in subtilne jeze, ki bralca ne pusti ravnodušnega.

Roman se loteva tem kot so ločitev, samota, notranja moč, odnosi med sorojenci in iskanje prostora zase, a brez patetike – z neposrednim, preprostim in poetičnim jezikom, ki odpira prostor za razmislek mladih in odraslih bralcev.

Santos, Care: Strah

Strah je tretja knjiga v seriji, ki se je začela z romanom Laž, sledil pa mu je roman Resnica.

Včasih se v življenju popolnoma nepričakovano zgodi nekaj, kar vse spremeni. Strah. Strah pred življenjem. Strah, da ne bo mogoče zdržati. Strah, ker ne veš, kako. Strah, ki ga povzroča drug strah. Ta zgodba pripoveduje o eni takšnih oseb. Govori tudi o ljubosumju. Ljubosumje nas uničuje od znotraj. Pogosto tudi navzven, kajti ljubosumje uniči vse. In zaradi njega vedno plačamo previsoko ceno. Kot Éric, Xenia, Hugo. Ker učenje življenja nikoli ni preprosto.

Trobentar, Katarina: Milni mehurčki

2. mesto na natečaju Mladi pisatelj leta 2025! Osmošolka Izabela več časa kot doma preživi zunaj z Viki in Lino, da bi se izognila glasnim prepirom, ki odmevajo po njeni hiši. Po ločitvi staršev se je z mamo prisiljena preseliti na drugo stran Slovenije, daleč stran od svojih najboljših prijateljic.

Globoko v sebi se bori z iracionalnim notranjim glasom ter z nenadno nujo po redu in simetriji. Razbija si glavo z vprašanjem, zakaj neki se je odnos njenih staršev obrnil na slabše. Skozi goste oblake posije žarek upanja, ko se na novi šoli zbliža z razredno izločenko, arabsko migrantko Noor, in se nevede spusti v prijateljstvo, ki jo bo zaznamovalo za vekomaj …

Nicholls, David: Tukaj ste

Michael je na razpotju. Po ženinem odhodu se je začel odpravljati na dolge samotne sprehode po angleškem podeželju. Postaja vse bolj samosvoj in naredil bi vse, da bi se izognil svoji prazni hiši.

Marnie pa je obtičala. Sama se skriva v majhnem londonskem stanovanju in se izogiba starim prijateljem ter vsakršnim spominom na svojega pokvarjenega, sebičnega bivšega moža. Skrita za dobro knjigo se bori z dolgimi popoldnevi življenja, za katerega se ji zdi, da gre mimo nje.

Ko skupna prijateljica in nepredvidljivo vreme poskrbita, da se Michael in Marnie znajdeta na najbolj epskem pohodu po znameniti angleški pešpoti od zahodne do vzhodne obale (Coast to Coast, prehodila sta jo tudi slovenska urednika te knjige), si nihče od njiju ne more zamisliti nič hujšega. Dokler seveda ne odkrijeta točno tistega, kar sta iskala.

Michael in Marnie sta na pragu svetle prihodnosti … seveda pa morata najprej preživeti to popotovanje.

Rugelj, Samo: Vandranje: s sinom od Drave do Jadrana po E6 in starodavni jantarni poti

Potopis, ki diha v ritmu hoje, je hvalnica svobodnemu pohajkovanju očeta in sina pa starodavni jantarni poti.

Slovenijo prepredajo pohodne poti, nekaj od njih pa jih je vključenih tudi v širšo mednarodno mrežo. Ena od njih je evropska pešpot E6, ki poteka od severovzhoda pa do jugozahoda Slovenije. Nedavno je praznovala pol stoletja od svoje ustanovitve, sledi pa starodavni jantarni poti, ki poteka iz severne Evrope do Sredozemlja.

Samo Rugelj, vseživljenjski pohodnik, drugače pa urednik in založnik, se je po poti E6 prvič podal še kot mladenič, v taborniški druščini. To prvinsko potepanje in spanje na senikih je pri njem pustilo nepozabne spomine. Skoraj pol stoletja kasneje se je, zdaj že kot oče, s svojim prvorojencem Janom ponovno podal po tej poti, da bi se znova naužil narave, naprezanja in sinove družbe. Vandranje je evokativni potopis, ki diha v ritmu hoje, obenem pa hvalnica svobodnemu pohajkovanju očeta in sina po slovenski zemlji, ki se, če se jo nameniš prečiti peš, od severa do juga, izkaže za raznoliko in tudi ne tako majhno deželo.

Boštjančič, Janko: Najhrabrejši med hrabrimi – baron Andrej Čehovin (1810-1855)

V sredo, 10. septembra 2025, je minilo 170 let, kar se je v Badnu pri Dunaju mnogo prezgodaj zaključila nepredstavljivo hitra, bleščeča vojaška kariera barona Andreja Čehovina.

Avstrijski zgodovinar Hirtenfeld je o Andreju Čehovinu napisal, da je »eden najpogumnejših in najbolj nepozabnih bojevnikov, prvi in edini, čigar prsi so krasila tri najvišja vojaška priznanja za hrabrost: red Marije Terezije, zlata in srebrna medalja za hrabrost I. stopnje.« Dejansko ni noben drug častnik avstrijske in kasneje avstro-ogrske armade dobil obeh najvišjih odlikovanj za pogum – Vojaški red Marije Terezije za častnike in zlato medaljo za hrabrost za podčastnike. Čehovinu je z nizom junaških dejanj to uspelo. Edinemu v 129 letih, od ustanovitve medalje za hrabrost leta 1789 do propada habsburške monarhije ob koncu prve svetovne vojne.

Bratož, Hinko: Dnevnik partizana

V rokah imamo dnevnik – pričevanje mladega človeka po resničnih dogodkih. Mladeničeva zgodba o odhodu v partizane, ki presega najbolj divjo domišljijo. Prvotno je bil dnevnik objavljen v dveh knjigah v petdesetih letih prejšnjega stoletja, zaradi njegove žive aktualnosti in edinstvenosti pa smo se odločili za nov, posodobljen natis v zbirki Dokumenta.

Komaj osemnajstletnega Hinka, dijaka Tehnične srednje šole v Ljubljani, zaradi njegove podpore Osvobodilni fronti aretira okupatorska vojska, da bi ga poslala v enega od svojih taborišč. Načrt prekriža nepričakovan dogodek, ki fantu odpre pot v partizane.

Kar sledi, presega divjo domišljijo: beg, lakota, hoja po robu biti in ne biti, nepopustljiva agonija, negotovost, tisočkratna izpostavljenost smrti. Že po nekaj deset straneh bralec spričo junakove grozljive agonije pomisli celo, da bi bila smrt zanj odrešitev.

Fant je ves čas svojega partizanstva pisal dnevnik – četudi je bilo to iz varnostnih razlogov med partizani prepovedano. (Avtor je šele v drugi polovici vojne to zaupal komandirju, ki mu je dnevnik dovolil pisati, vendar pod pogojem, da izpušča podatke, ki bi v primeru, da bi prišel v roke sovražniku, temu utegnili koristiti.) Toda na neki točki mu je dnevniški zvezek celo rešil življenje – njegovo srce je zaščitil pred kroglo, ki bi ga sicer pokončala.

Herzog, Werner: Vsak zase in Bog proti vsem: spomini

Werner Herzog v Vsak zase in Bog proti vsem pripoveduje zgodbo o svoji umetniški poti. Rodil se je 5. septembra 1942 v Münchnu, ko je bila Nemčija v središču vrtinca druge svetovne vojne. Po porazu Nemčije bo treba na temeljih ruševin in vojnih grozot zgraditi nov svet. V begu pred bombardiranji zavezniških sil je mati svoja sinova odpeljala v odročen, podeželski del Bavarske, kjer je Werner večino otroštva preživel lačen, brez tekoče vode in v zelo slabih razmerah. Kot mladostnik je sam štopal in nato v deliriju čakal na smrt v Egiptu. V času nastajanja nove povojne ureditve se je izoblikoval v enega najbolj prodornih filmskih ustvarjalcev.

McGrath, Andy: Tadej Pogačar: neustavljiv: biografija najboljšega kolesarja našega časa

Biografija Tadeja Pogačarja izpod peresa priznanega športnega novinarja Andyja McGratha prinaša poglobljen portret enega največjih kolesarjev današnjega časa.

Tadej Pogačar ni kot noben drug poklicni kolesar, ampak je resnični športni fenomen. V kolesarstvu je osvojil skoraj vse, kar je mogoče osvojiti, in to z osupljivo drznostjo ter slogom – vse to do 27. leta. Biografija sledi njegovemu bliskovitemu vzponu na vrh, napeto spremlja njegove največje zmage in rivalstva ter razkriva značilnosti, motivacijo in spretnosti, ki so ga pripeljale do prevlade v elitnem kolesarstvu.

Športni novinar Andy McGrath dokumentira razvoj vsestranskega superzvezdnika, od zmage na dirki Tour de l’Avenir leta 2018 do uspehov na dirkah Liège–Bastogne–Liège, Il Lombardia in Tour of Flanders ter seveda štirih zmag na dirki Tour de France v letih 2020, 2021, 2024 in 2025. Podrobno opisuje zgodovinsko sezono 2024, ko je Pogačar osvojil prestižno trojno krono v kolesarstvu: Giro d’Italia, Tour de France in cestno dirko svetovnega prvenstva.

Avtor raziskuje, kako se je mladenič iz majhne in gorate Slovenije lotil tega športa, kako nadarjen je bil že kot najstnik ter vlogo, ki so jo pri tem odigrali trenerji in vodstvo njegove ekipe. Pripoveduje tudi zgodbo tistih, ki so Pogačarju najbližje, zaupanja vrednih sodelavcev in srditih nasprotnikov.

»Pogi« ni senzacija le zaradi osupljivih uspehov, temveč tudi načina, kako zmaguje. McGrath se poglobi v samo srce kolesarskega čudeža in v fascinantnega človeka, ki stoji za to neverjetno zgodbo.

McGrath spremlja njegovo pot od otroštva v Komendi, kjer je s starši in bratom razvijal vztrajnost, delavnost in potrpežljivost, do svetovnega kolesarskega vrha, kjer je sčasoma postal simbol slovenske trme in značajske skromnosti. Z več kot petdesetimi intervjuji z bližnjimi, trenerji in sotekmovalci avtor razkrije, da za lahkotnimi obrati stojita nepopustljiv značaj in izjemna osredotočenost.

Rupert, Marijan: Nič več te ni: zgodba o igralki in pesnici Mili Kačič (1912-2000)

Mila Kačič je odkritosrčno razodela svoja »stanja erotične vrtoglavice«, ki jih je doživljala ob kiparju in življenjskem sopotniku Jakobu Savinšku – njemu je posvetila vse ljubezenske pesmi. Prav njuna, pogosto zapletena, boleča in včasih problematična zveza je postala glavna, tako rekoč edina vsebina njene poezije.

Milino življenje je bilo od samega začetka zaznamovano s samoto, zapuščenostjo in posledično nenehnim, pogosto pretresljivim in ganljivim iskanjem ljubezni in topline za vsako ceno. Včasih tudi za ceno bolečine in ponižanja. Njena največja ljubezen je bil Jakob Savinšek. Njun odnos je sicer verodostojno dokumentiran v pesmih in še posebej v njuni korespondenci, ohranjenih je tudi precej fotografij. Ljubezen do Savinška je bila tako globoka, sama je pravila, da tudi večna in neumrljiva, da je postala kar neka vera, ki jo je dojemala izrazito subjektivno.

POEZIJA

Naši komadi: 111 slovenskih pesmi za bolj ali manj mlade in vse druge / izbral Andrej Ilc

Leta 2004 so izšli prvi Komadi s podnaslovom 111 pesmi za mlade in njim podobne. Knjižica pretežno sodobne poezije je naletela na krasen odziv in bila ponatisnjena, sledili so Drugi komadi (111 pesmi za mlade in vse druge, 2006) in še Nezbrani komadi (222 pesmi za bolj ali manj odrasle, 2020).

Kompilacija Naši komadi nadaljuje pesniško serijo, a s pomembno razliko: vse pesmi v knjigi so naše, slovenske. In vse do zadnje so odlične. Najkrajša je dolga zgolj en verz, najdaljša jih šteje skoraj sto. So starejše in novejše, daljše in krajše in čisto kratke, zresnjene in neresne, smešne in celo malo grešne. Nekaterim pesmim bi morali priložiti navodilo za uporabo (ali vsaj izgovarjavo), so pa tudi take, vsem znane, ki jih večina ljudi zna (skoraj) na pamet, čeprav se jih niso nikoli (na)učili.

Kocbek, Edvard: Z zelenim ognjem starodavnim

S pesniško knjigo Z zelenim ognjem starodavnim avtentičnemu partizanstvu vračamo glas in pesem in z njima upanje, da se zeleni ogenj starodavni spet prižge v očeh in srcu današnjega, s polresnicami in poklicnimi pritlehnostmi, zavajanji in lažmi (marketingom) prestreljenega človeka. V soočenju s pošastnimi demoni, ko se sprašujemo, komu in čemu sploh še zaupati. Ko se maje vsako zaupanje vase, celo zaupanje v temeljne atribute razumnosti in doslednega, logičnega sklepanja. In ko se vse, kar ogroža gospostvo združenja Črne internacionale, zavrača, cenzurira, prepoveduje, predvsem pa stigmatizira in tudi sodno in policijsko preganja.

Koršič, Petra: Oslo v dlani

Pesniška zbirka Petre Koršič Oslo v dlani je sestavljena iz prepletanja dveh virov pesniškega glasu, čemur ustreza tudi grafična postavitev. Z desne poravnave prihaja pred bralca zaokrožena misel prostostoječih in samostojnih pesmi, ki so za knjigo kot celoto temeljne in odpirajo sledeči razdelek krajših pesmi z naslovom Ti povem, ki so levo poravnane. Pesmi kratkice, tako primerne za ta čas, so kratke, izluščene pesmi za centrifugalen, informacijsko prenabit čas, ki kliče po premisleku in gibanju k središču, k sebi, k temelju, k svetlobi. Zato mislice, zamislice. Ti izluščki iz premišljevanj se sestavljajo in plastijo ter tako učinkujejo kot nanosi sporočila. Delčki se različno sestavljajo in tako nastale kombinacije kratkic odpirajo večdimenzionalnost pesmi. Domiselna inovativna gradnja pesniških segmentov privede do meditativnega in ob linearnem branju do skoraj hipnotičnega učinka (bolj poznanega v glasbi), pomiritve. Pod izvirnim eliptičnim naslovom Oslo v dlani se zvrstijo pesmi, ki bi jim, sledeč iz naslovne metaforike košnje, zlahka rekli zgoščanje, otava, druga košnja. Kakor se oslo brusi, se brusi tudi pesniška misel Petre Koršič. Čeprav je »Ti povem« primorsko mašilo, ki se ga uporablja, ko govorec začne pripovedovati, je obenem tudi dobeseden nagovor otroku, nasledniku, da bi se spoznanje preneslo kot dediščina naprej. Kratke pesmi Ti povem ter pesmi Žlezava nedotika, Jutranjica, Naklon, V lasti, v pasti: po drugi plati tradicije, Shermanovo drevo, Sinaj, Naseli me, Vest, Previdna, Sonce sije v mojem trebuhu vznikajo ob ljubezenski, duhovni, etični in antropološki tematiki.

Kosovel, Srečko: Pesmi

Faksimile prve knjižne zbirke pesmi Srečka Kosovela. Pripravili in založili so ga pesnikovi prijatelji (Odbor za izdajo pesmi Srečka Kosovela), likovno pa je knjigo opremil G. A. Kos. V knjigo je vključenih prek 60 pesmi.

Krakar, Lojze: Od tebe dalje štejem svoje dni: posebna izdaja ob 100. obletnici rojstva Lojzeta Krakarja in 30-letnici ustvarjanja Voranca Vogla

100 izbranih pesmi Lojzeta Krakarja in 100 fotografij Voranca Vogla, njegovega vnuka, v unikatnem oblikovanju Ajde Schmidt. Ob 100. obletnici pesnikovega rojstva

Izbrane pesmi Lojzeta Krakarja in fotografije Voranca Vogla, njegovega vnuka, so izšle ob 100. obletnici pesnikovega rojstva v skupni knjigi. Njuno pesniško in fotografsko delo je z unikatnim oblikovanjem prepletla Ajda Schmidt, stične točke, ki povezujejo oba ustvarjalca, pa je poiskal Miklavž Komelj.

Pavček, Saša: Zastali čas

Igralka Saša Pavček svoj osnovni poklic ves čas druži s pisanjem in predvsem prepleta s poezijo. Po opaznem prvencu Obleci me v poljub (2011), v katerem je bila v ospredju moč in nemoč ljubezenskega odnosa, namenja tokrat svojo pesniško in človeško občutljivost in pozornost svojim dragim, ki jih ni več: očetu, mami, bratu, nonu, noni, prababici, teti, živalim, igralskim kolegom.

Ob tem se ves čas trpko sprašuje tudi o svojem življenju in premišljuje smisel o(b)stajanja in vztrajanja v času, ki tudi zanjo polagoma zastaja. Pesmi, ki so, ob vsej svoji zamolklosti, hkrati ljubeči obredi spominjanja in poslavljanja, povezuje v trdno celoto subtilna likovna oprema Mateje Kavčič.

Škerl, Ada: Speči metulji

Leta 1949 je pri Mladinski knjigi izšel prvenec 25-letne pesnice Ade Škerl. Senca v srcu bi z vso pravico morala obveljati za eno od prelomnih zbirk, saj je namesto o zapovedani veri v svetlo prihodnost in gradnji novega sveta spregovorila o intimnih ljubezenskih občutkih in bolečini ob izgubi ljubljenega človeka. Knjiga je bila kmalu razprodana, a nadarjena pesnica je bila povečini deležna zelo odklonilnih, celo sovražnih kritik. Povsem drugače kot danes znamenite Pesmi štirih, ki so izšle štiri leta pozneje in obveljale za začetek intimistične lirike na Slovenskem. Pesnica je avtorsko praktično obmolknila, umaknila se je iz javnosti in do konca življenja objavila zgolj še eno zbirko (Obledeli pasteli, 1965).

Ob sedemdeseti obletnici izida in deseti obletnici pesničine smrti bo zbirka Senca v srcu, ki ni bila nikoli ponatisnjena, končno spet objavljena v celoti, ob njej pa še vse druge pesmi Ade Škerl (1924–2009), ki bo z objavo v zbirki Kondor končno postavljena na mesto, ki ji od nekdaj pripada.

Dai Weina: Eno samo cvetenje v temi

Dai Weina je predstavnica nove generacije pesnic in pesnikov, katerih delo zaznamujejo fragmentarnost, notranja refleksija ter preizpraševanje razmerja med subjektivno izkušnjo, jezikom in hitro spreminjajočo se realnostjo sodobne Kitajske.

Juliet, Charles: Za več svetlobe: iz osebne antologije 1990-1996

Pesniška knjiga Za več svetlobe je prvi del osebne antologije pesnika Charlesa Julieta in združuje izbor iz zbirk Prežanja, Druga pot in Tista dežela molka. V zbirki Prežanja je v ospredju nemiren glas, ujet v nenehni razpetosti med kaosom in hrepenenjem po življenju. Pesmi so zgoščene, ritmično napete, z izrazito eksistencialno ostrino: iskanje “rojstva” v sebi, preizkušanje mej in vztrajanje v ljubezni, ki se vedno znova začenja. Druga pot je poezija izpraševanja in samospoznavanja: glas je asketski, zadržan, a usmerjen v svetlobo, ki jo je težko doseči. Juliet razume pisanje kot dolgotrajno notranje delo – način, kako se iztrgati kaosu, prehoditi temo in v obdobjih zastoja najti novo smer. Tista dežela molka, v tem izboru ključna za Julietovo poetiko, združuje besedila, ki jih narekuje ljubezen, iskanje avtentičnosti in resnice. Je poezija preprostih, udarnih, zgoščenih besed in močnega ritma, ki izrisuje pot strogosti in čistosti ter poskuša spraviti zunanje in notranje, izgnanstvo in privolitev, žalovanje in radost – proti “deželi molka”, kjer se lahko znova zasliši glas.

Kavafis, Konstantinos Petrou: Lepoto zrl sem: zbrane pesmi 1

Kavafis, Konstantinos Petrou: Zleknil sem se in legel na njihova ležišča

STRIPI IN RISOROMANI

Bertoncelj, Primož: Ambrožev paberkuum deluks

Minila so tri desetletja od prve objave striparja Primoža Bertonclja v reviji Joker (št. 20, marec 1995). Strip je postal nepogrešljiv del revije in je bil v njej prisoten vse do zadnje številke, decembra 2017. V skoraj četrt stoletja objav, so prigode Jokerja, Nekega neznanca, Zasekamoža, Moža z Ribo in ostalih likov postale kultne. Po prenehanju izhajanja revije Joker je avtor pričel s ponovnim objavljanjem v reviji Jazbina.

Manara, Milo: Ime rože :

Italijanski semiolog in pisatelj Umberto Eco je leta 1980 objavil prvi roman Ime rože. »Srednjeveška kriminalka«, katere napeta zgodba se odvija znotraj zidov na videz spokojnega samostana, je postala velika svetovna uspešnica, po kateri je bil posnet tudi film. Eco je imel zelo rad stripe, zato ne preseneča, da je končno nastala tudi stripovska interpretacija njegovega najbolj znanega romana, katere avtor je italijanski stripovski mojster Milo Manara, avtor vrste avtorskih stripovskih albumov, ki je v preteklosti soustvarjal tudi z slovitim režiserjem Federicom Fellinijem.

Secchi, Luciano: Alan Ford 6

Secchi, Luciano: Alan Ford 7

Secchi, Luciano: Alan Ford 8

Slavni stripi Alan Ford, vredni branja tudi, če ste jih že prebrali.

Tokarczuk, Olga: Gospod Izraziti

Nova slikanica Nobelove nagrajenke Olge Tokarczuk in priznane ilustratorke Joanne Concejo.

Že poznate njuno prvo slikanico Izgubljena duša, ki je prejela številne prestižne nagrade (tudi priznanje zlata hruška)? Tokrat nas avtorici popeljeta v izmišljeni svet, ki srhljivo spominja na čas, v katerem živimo. Svet spletnih medijev in obsedenosti z njimi in z osebnim videzom, samopromocijo.

Vukotič, Jaka: Krst pri Savici: poslednja Črtomirjeva skušnjava: prosto po Prešernu

V zbirki VELIKI SLOVENSKI EPI V STRIPU, ki jih izdaja Škrateljc, je tokrat napočil čas za enega največjih, če ne največjega, in za Slovence nemara najbolj tragično-dramatičnega: za Prešernov veliki ep Krst pri Savici. Drzno pero Boštjana Gorenca Pižame sledi Prešernovi epski dramaturgiji in tu in tam stripovsko subverzivno naredi kak ovinek več. In daje misliti.

Ilustrator Jaka Vukotič je stripovsko kadriral Prešernov ep in Pižamino dramaturgijo, pri tem pa v svojem prepoznavnem slogu zapisani zgodbi vdahnil duhovitost ter prenekatero pomenljivo asociacijo. Dramatičnosti je pač v samem Prešernovem epu že tako ali tako v izobilju. Spremni besedi k stripu sta dve.

V prvi, Bogomilina vera in Črtomirova mistika, dr. Janez Vrečko bralca poglobljeno popelje skozi analizo in primerjavo Prešernovega Črtomira in Homerjevega Ahila ter utemelji koren Črtomirovega junaštva. V drugi, Večni dvoboj Črta in Mira, se Aljoša Harlamov pojasni kontekst nastanka Krsta pri Savici in pomena tega, da literaturo danes interpretiramo, tudi skozi stripovsko dramaturgijo in estetiko.

STROKOVNA LITERATURA IN NELEPOSLOVJE

Hvala, Sergej: Druga bitnost: videoigre odraščajo

Prva bitnost nas je prek igralnih avtomatov, ZX Spectruma, Commodorja 64, PC-kompatibilcev, Maria, Sonica, slačipokrov, MS DOS-a, Tetrisa in Dooma seznanila z otroštvom videoiger. To se je po arbitrarni, a logični razmejitvi končalo s prihodom PlayStationa in Lare Croft sredi devetdesetih, ko so videoigre vstopile v glavni tok popkulture ter začele resneje odlagati dotedanjo podobo medija za otroke. A njihov pohod proti statusu tako zabave za maso kakor umetnosti za klaso še zdaleč ni bil končan. Z Drugo bitnostjo vstopimo v naslednjo, celo še zanimivejšo etapo njihovega razvoja in širitve, saj je bilo od leta 1995 oboje naravnost bliskovito.

Tako kot ob Prvi bitnosti se boste tudi ob teh osemdesetih esejističnih, kritičnih in občasno poetičnih poglavjih nostalgično vrnili v minule, v marsičem boljše čase. Obenem pa vam bo Druga bitnost videoigre in vse, kar je z njimi povezano, pomagala umestiti v širši kontekst in jih doumeti kot večplasten fenomen, ki mu pripada posebno mesto v sodobnem svetu. Za boljše razumevanje tega, kakšno pot so videoigre ubrale in kaj so na njej dosegle, ga ni čez Prvo in Drugo bitnost, ki tvorita neločljivo celoto!

Czerski, Helen: Modri stroj: kako morje oblikuje naš svet

Helen Czerski je britanska fizičarka in oceanografinja, javnosti pa je znana kot avtorica, ki zapletene naravne procese razlaga jasno in z nalezljivim navdušenjem. V nagrajeni knjigi Modri stroj je združila znanstveno natančnost, osebno izkušnjo raziskovalke in pripovedni talent, z vsem tem pa oceane približa tudi bralcem brez naravoslovnega predznanja. Osrednja ideja knjige je, da so oceani kot »modri stroj«, ki poganja podnebje, vreme in življenje na Zemlji. Czerski pokaže, kako morja shranjujejo toploto, prenašajo energijo in povezujejo zrak, led ter kopno v enoten sistem. Namesto klasičnega okoljskega aktivizma se avtorica osredotoči na fizikalne procese – tokove, valove, mešanje vode – in razloži, zakaj so oceani temeljni regulator planeta. Modri stroj ni le razlaga delovanja oceanov, temveč tudi razmislek o človekovem odnosu do njih. Avtorica opozori, da oceane pogosto dojemamo kot ozadje ali vir, ne pa kot aktivne soustvarjalce razmer, v katerih živimo. To je knjiga, ki bralca nauči morje dojeti kot dinamičen sistem, od katerega smo življenjsko odvisni, ob tem pa ponudi tudi razumno, a prepričljivo podlago za odgovorno ravnanje z njim v času podnebnih sprememb.

Dawkins, Richard: Genetska knjiga mrtvih: darvinistično sanjarjenje

Richard Dawkins v Genetski knjigi mrtvih pokaže, da je vsako živo telo arhiv evolucijske zgodovine — genetski zapis vseh prednikov, ki so kdaj obstajali. Nagrajeno, bogato ilustrirano delo enega najpomembnejših popularizatorjev darvinizma danes.

Japelj, Jure: Uvod v astronomska opazovanja za dijake in dijakinje

Opazovanje nočnega neba je prav posebna izkušnja. Ob vsej lepoti nočnega neba se srečamo tudi s številnimi novimi in zahtevnimi koncepti. Kako se orientirati med zvezdami, kako se spreminja videz nočnega neba tekom noči in kako tekom leta? Kako uporabljati teleskop in posneti slike neba? Kaj se dogaja s svetlobo zvezd pri potovanju skozi Zemljino ozračje in kako uporabimo svetlobo za raziskovanje vesolja?

Učbenik Uvod v astronomska opazovanja za dijake in dijakinje korak za korakom razloži tako osnovne pojme kot osnovne astronomske opazovalne tehnike, pri čemer je dobršen del gradiva posvečen povsem praktičnim nalogam. Opisana je tudi uporaba različnih programov, ki jih ljubiteljski in profesionalni astronomi in astronomke uporabljajo pri svojem delu. Gradivo je v prvi vrsti namenjeno dijakom in dijakinjam, a bodo v njem uporabne napotke našli tudi učitelji in učiteljice ter vsi, ki vstopajo v svet astronomskih opazovanj.

Prešern, Saša: Vesolje: 100 vprašanj mladih radovednežev

Poljudnoznanstvena knjiga, ki skozi 100 vprašanj in odgovorov na razumljiv in zanimiv način približa skrivnosti vesolja.

Lents, Nathan H.: Človeške napake: panorama naših pomanjkljivosti, od nesmiselnih kosti do okvarjenih genov

Človeško telo in um imamo v splošnem za čudež evolucije, najvišjo stvaritev življenja. Vendar raziskovalec in profesor Nathan H. Lents v svoji knjigi Človeške napake nazorno pokaže, da še zdaleč ni tako, saj so marsikatere rešitve, ki jih je evolucija »uporabila« na našem telesu in umu, zasilne in nezadostne, kar je hkrati tudi najboljši dokaz za to, da človeško telo ni nastalo enovito, temveč skozi dolgotrajen proces prilagajanja in odzivanja na izzive iz okolja. Lents v tej svoji odmevni knjigi razkriva in analizira različne pomanjkljivosti našega telesa (in uma), denimo: zakaj so kolena eden naših najšibkejših sklepov, težave z njimi pa pestijo večino starejše populacije; zakaj se ljudje tako pogosto prehladimo, približno dvestokrat pogosteje kot naši hišni ljubljenčki; ali moramo res dihati in požirati skozi isto cev, kar nam pogosto povzroči hude težave in celo zadušitve; kako je prišlo do tega, da imamo v zapestju toliko neuporabnih kosti, ki jih je ob poškodbah (zato) res težko rekonstruirati; zakaj moramo redno vnašati vitamine in nutriente, ki jih nekatera druga bitja sintetizirajo sama; zakaj ogromno število genov nima funkcije, oziroma so celo pokvarjeni itn. Človeško telo in um po Lentsu predstavljata kup kompromisov, vendar sta obenem tudi dokaz naše neizmerne prilagodljivosti. Evolucija je naše pomanjkljivosti v preteklosti namreč znala zelo dobro zaobiti in preobrniti. Izvirna knjiga o štirih milijardah razvoja življenja, ki ne predstavlja izbora najboljšega, kar je bilo na voljo, temveč izbiro sprejemljivega, kar je omogočalo preživetje.

Schwartz, Richard C.: Ni slabih delov: zdravljenje travme in obnovitev celovitosti z modelom notranjih družinskih sistemov

Dr. Richard Schwartz nas v knjigi Ni slabih delov uči revolucionarno paradigmo razumevanja sebe ter odnosov s seboj in z drugimi – metodo, s katero dosežemo notranjo ubranost, smo sočutnejši do sebe in se odpremo duhovnemu prebujenju.

De Semlyen, Nick: Zadnji pravi moški:

Poznavalec filmske industrije in urednik revije Empire Nick De Semlyen popiše zgode in nezgode mišičastih igralcev, od Schwarzeneggerja prek Stallona do Van Damma, ki so v osemdesetih vladali akcijskemu filmu.

Bili so ikone in vplivneži v nekem drugem, preprostejšem času, ko se je natančno vedelo, kdo ima prav in kdo ne. Pravica in prihodnost sta bili na strani teh vojščakov dobrega, ki so z nagrmadenimi mišicami držali po dva mitraljeza hkrati in z njima radirali horde sovražnikov svobode. Če je kdo ostal živ, pa so ga zraketirali iz bojnega helikopterja, ga po zaslišanju vrgli v prepad ali mu vsaj z brco iz raznožke ugasnili čik v smrdljivem gobcu. Podredili so si gverilce, ugrabitelje, teroriste in napadalce iz vesolja, in kamor je stopila njihova stasita noga, naj je bilo to velemesto, džungla, fantazijska dežela ali tuji planet, tja se krivica ni več vrnila. Ni jim bilo treba biti v stiku s čustvi, saj jih niso imeli. Ni jim bilo treba imeti kanala na TikToku, saj so gnetli svet kakor zadnjice hotnih mladenk, ki so se metale za njimi. Prižigali so si cigare, orlovsko srepeli in v vsaki zagati natanko vedeli, kako je treba ukrepati. S pretekom osemdesetih so odšli tudi oni, a bili so takšni trdonje, da vrzeli, ki so jo pustili, ni zapolnil nihče. Zato se jih še danes spominjamo z naklonjenostjo, teh nabildanih bučmanov, ki so streljali in tepli, preden so spregovorili, in spregovorili, preden so pomislili – Ramba, McClana, Conana, Rockyja, Matrixa, Toscanija, Braddocka, Duxa.

Horvat, Franci: Čarobni zakladi Slovenije

Franci Horvat nam svoje videnje čarobnih zakladov skuša približati na njemu značilen način – s pronicljivim in doživetim pisanjem in z dopolnjujočimi odličnimi fotografijami. S tem ko opisuje vse drobne dražljaje, ki so jih bili deležni njegove oči, srce in možgani ob obiskih teh resnično skritih, manj znanih ter manj obiskanih, predvsem pa duhovno in energetsko povsem ?neobičajnih in drugačnih? skritih kotičkov v Sloveniji, nam na subtilen način odstira svoje videnje tistega, kar po slovesu čaka vsakega, ki si je to tudi zaslužil.

Komel, Mirt: Osma umetnost: estetika videoiger

Dr. Mirt Komel, pisatelj in filozof, izredni profesor na Oddelku za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede, kjer predava moderno filozofijo in književnost, avtor številnih znanstvenih monografij in prispevkov (Diskurz in nasilje, Giljotina duha, Sokratski dotiki, Twin Peaks in postmodernizem), pa tudi romanov (Pianistov dotik, Medsočje, Detektiv Dante, Akiles), nenazadnje pa tudi reden pisec za videoigralsko revijo Jazbina.

Osma umetnost: estetika videoiger predstavlja poskus filozofskega dojetja videoiger kot estetskega fenomena, pri čemer teoretski vsebini prvega dela knjige sledi kulturološka analiza številnih študij primerov v drugem (Assassin’s Creed, Sekiro, Jedi: Fallen Order, Gabriel Knight, Alan Wake II, Nier: Automata). Pričujoča monografija je zato unikum v slovenskem intelektualnem in kulturnem prostoru, kjer se Kulturne študije videoiger šele postopoma uveljavljajo kot samostojna akademska disciplina. Knjiga pa je obenem namenjena tudi širši zainteresirani ali zgolj radovedni javnosti, ki jo zanima, kaj vse se aktualnega dogaja v vse bolj in bolj razvijajoči se sferi industrije videoiger.

Avsenik Nabergoj, Irena: Esej na maturi 2026: Klanec nekoč, danes, vedno?

Knjiga Esej na maturi 2026 je namenjena vsem, ki bodo v šolskem letu 2025/2026 pisali maturitetni esej, torej v prvi vrsti maturantom in maturantkam.

Ker temeljno pripravo na pisanje maturitetnega eseja omogočata le poglobljeno branje predpisanih besedil ter njihova analitična, sintetična in vrednotenjska interpretacija pri pouku, je naloga tega priročnika v tem, da se tudi z interpretacijo drugih bralcev (morda celo bolj kvalificiranih) odprejo še nadaljnje možnosti za bralska soočanja, razmišljanja in kritična pretresanja.

Izdaja Esej na maturi 2026 vsebuje natančno in sistematično predstavitev dela Na klancu, ki je predpisan za maturo leta 2026.

Zupan Sosič, Alojzija: Uporno upanje v prihodnost: Ivan Cankar: romanopisec in mislec

Knjiga, ki razbija stereotipe o Ivanu Cankarju in utemelji njegov sloves naprednega misleca.

Uporno upanje v prihodnost razbija stereotipe o Cankarjevem delu in življenju, ga umešča v zgodovinski kontekst, osvetljuje revolucionarno inovativnost njegove poetike, predvsem pa si želi utrditi Cankarjev sloves ne le kot odličnega romanopisca temveč tudi misleca.

V drugem delu knjige se avtorica nadrobno posveti vsem desetim avtorjevim romanom, pri čemer izpostavlja filozofske prvine in analizo organsko prepleta s temami, kot so (socialna) empatija, samomor, avtobiografskost in položaj žensk. Kot namreč zapiše avtorica, »v delu Ivana Cankarja ne gre samo za nenavadno širok razpon življenjsko pomembnih tem, univerzalnih še danes, temveč tudi za slogovno nezamejenost, že kar novodobno odprtost v realizem in večpomensko stilizacijo, ki širi pomene izven enoumnosti«.

Acemoglu, Daron: Moč in napredek: tisočletni boj med tehnologijo in blaginjo

Tisočletje človeške zgodovine, razvoja ter sodobnih študij in dokazov so enotni v ugotovitvi, da napredek ni nekaj samodejnega, temveč je odvisen od izbir, ki jih sprejemamo glede tehnologij in načinov njihove uporabe. Nove oblike komuniciranja in organiziranje industrijske proizvodnje lahko služijo ozkim interesom ekonomskih elit ali pa so temelj za širši družbeni razvoj. Avtorja v knjigi Moč in napredek to dokažeta s paleto zgodovinskih primerov. Značilen je denimo naslednji: večino bogastva, ustvarjenega s poljedelstvom v evropskem srednjem veku, je zajela Cerkev in ga uporabila za gradnjo velikih katedral, medtem pa so v taistem času mnogi kmetje umirali od lakote. Podobno je prvih sto let industrijske revolucije prineslo veliko bogastvo za peščico in nespremenjene dohodke za večino. Tudi danes je svet podoben: digitalne tehnologije in umetna inteligenca s poudarjeno avtomatizacijo, množičnim zbiranjem podatkov in vsiljivim nadzorom, povečujejo neenakosti in spodkopavajo demokracijo. Vendar pa ni nujno, da je tako. Nobelova nagrajenca za ekonomijo v tej knjigi predstavita možnosti, da se poti in usmeritve tehnologije ter koristi od nje obrzdajo in spravijo pod kontrolo. Izjemen napredek v razvoju računalništva v zadnjih petdesetih letih lahko postane orodje za krepitev prebivalstva in pomemben način za utrditev demokracije. Seveda do tega ne more priti, če ključne odločitve ostajajo v rokah peščice nadutih tehnoloških voditeljev. Z njuno vplivno ekonomsko teorijo, ki prerašča v manifest za boljšo družbo, nam avtorja omogočata razumevanje sedanjosti ter ponujata vizijo tega, kako v resnici potekajo inovacije, kdo ima največ dobička od tehnološkega napredka in kako zagotoviti, da bomo od njega največ imeli prav vsi.

Stanley, Jason: Kako deluje fašizem: politika nas in njih

Knjiga ponuja prepričljiv in jasen vpogled v delovanje nove fašistične politike v času, ko politične krize, razdeljenost in družbeni konflikti razdirajo demokratične ideale.

Avtor razkriva, da fašizem ni le ostanek preteklosti, temveč prikrit nabor taktik in strategij, s katerimi demagogi in populistični ideologi načrtno gradijo socialne razlike, širijo laži, ustvarjajo tesnobo ter manipulirajo z resnico. Mitiziranje preteklosti in tradicije, propaganda, nacionalizem, vzbujanje strahu in sovraštva, nasprotovanje razumništvu in umetnosti, poudarjanje hierarhije ter politika izključevanja – avtor pokaže, kako ti elementi spodkopavajo demokratične institucije in krhajo razumevanje konsenza skupnosti.

Z aktualnimi primeri iz preteklosti in sedanjosti, od Azije in ZDA do Evrope, razkriva današnje mehanizme političnega in družbenega razkola ter vnovične nevarnosti normalizacije sovraštva in razčlovečenja.

Spremno besedo z analizo besedila je prispeval slovenski politični komentator, novinar, publicist in filozof dr. Janez Markeš.

Vergerio, Pietro Paolo: O vzgoji

V Kopru rojeni humanist Peter Pavel Vergerij Starejši (pribl. 1370–1444) še danes slovi kot utemeljitelj humanistične vzgoje. Njegov vzgojni program se zgleduje po klasični antiki in temelji na celostni izobrazbi, ki mladega izuči v ključnih disciplinah, hkrati pa ga tudi moralno oblikuje. Svoje izobraževalne smernice je Vergerij zbral v delu De ingenuis moribus et studiis liberalibus adulescentiae (O plemenitih navadah in izobrazbi mladih svobodnega rodu), ki velja za prvo in najvplivnejšo humanistično razpravo o vzgoji.

Vergerijeva razprava je nastala v prvih letih 15. stoletja kot odgovor na vse bolj ozko in poklicno naravnane izobraževalne smernice v srednjem veku. Nasprotno se humanisti ozirajo po klasični antiki in kot vzgojni ideal vidijo predvsem izpolnitev posameznikovih naravnih danosti. Študij tako ni usmerjen k pridobivanju dobička, temveč je njegov cilj svobodnorojenega mladega usposobiti za moralno in vsesplošno plemenito ravnanje v dobro družbe in države. Vergerij pa se v razpravi ne posveča zgolj teoriji, temveč posreduje vrsto nadvse konkretnih in še danes aktualnih nasvetov za učenje in poučevanje: od razporejanja časa, prilagajanja načina poučevanja raznolikim učencem, iskanja dobrih vzornikov, vse do koristne izrabe prostega časa z branjem in telesnimi aktivnostmi.

Vergerijevo prelomno razpravo, ki že od sredine 15. stoletja predstavlja nujno študijsko gradivo vsake evropske knjižnice, lahko v pričujoči monografiji prvič beremo v slovenskem prevodu. Izdaja prinaša tudi prevod dveh izmed obsežnega korpusa Vergerijevih pisem, ki sta povezani z nastankom njegove vzgojne razprave, sledi pa jima še eno Vergerijevo delo, povezano z vzgojo, komedija Paulus, ki pa predstavlja »protizgled« plemenito vzgojenega mladeniča. Obe prevedeni deli uvajata njuni spremni študiji, še pred tem pa je skupaj s kratkim orisom svojih drugih del predstavljen tudi avtor. Monografija tako predstavlja prvo knjigo v slovenskem jeziku, ki se posveča delovanju in ustvarjanju tega velikega koprskega humanista.

Košir, Manca: Metulji vedo za moč besede: čitanka izbranih esejev, kolumn, spremnih besed, člankov in zapisov o knjigah

Knjiga, ki v ospredje postavlja moč branja in vsesplošni vpliv rednega branja na življenje ljudi.

Branje je v sodobnem času – času osamljenosti – dejavnost, ki bogati notranje in družbeno življenje, saj prispeva k jezikovnemu bogastvu in pismenosti, to pa povečuje sposobnost učenja, uspešnost pri delu in v osebnem življenju. Slovenska šolska in kulturna politika ne vzpostavljata zadostno bralnih navad – če je v osnovni šoli poskrbljeno za branje otrok, je v procesu vseživljenjskega učenja odraslih bralna kultura skorajda zanemarjeno področje. Globok in iskren pogovor o prebranih knjigah, zlasti umetniških, je pomemben graditelj samozaupanja. Slaba samopodoba je značilnost slovenskega prebivalstva, branje pa mehanizem, ki jo lahko izboljša in s tem razširi človeško zavest ter utrdi pozicijo kritičnega državljana.

Šolski atlas : za osnovne in srednje šole /

Kariž, Barbara: Likovna terapija za otroke

Zaid, Gabriel: Skrivnost slave: književno srečanje v času blaznosti

Viri opisov: beletrina.si, buca.si, dzs.si, emka.si, galarna.si, goga.si, jazbina.si, mklj.si, mohorjeva.si, sodobnost.com