ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA
SREDNJE ŠOLE ZGNL

Učiteljski zbor obravnaval dne 26. 6. 2025.

Na podlagi Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/2006 in 68/2017) v nadaljevanju Zakon ter Pravilnika o ocenjevanju v srednji šoli (UL RS, št. 30/2018), v nadaljevanju Splošni pravilnik, ravnateljica srednje šole in doma Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, izdajam:

ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA
SREDNJE ŠOLE ZAVODA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE LJUBLJANA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

S temi pravili se ureja preverjanje in ocenjevanje znanja dijaka/dijakinje (v nadaljevanju besedila: dijaka), ki se izobražuje po javno veljavnih izobraževalnih programih za pridobitev srednješolske izobrazbe.

Šolska pravila ocenjevanja obsegajo:

1. Splošne določbe
2. Načini, roki in postopki preverjanja ter ocenjevanja znanja in izpolnjevanja obveznosti
3. Merila ocenjevanja znanja in meje za ocene, minimalni standardi znanja
4. Načini izpolnjevanja neopravljenih obveznosti
5. Dovoljeni in obvezni pripomočki pri ocenjevanju znanja
6. Pogoji za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov
7. Načini oblikovanja končne ocene pri predmetu oziroma modulu
8. Vloge učiteljev za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku oziroma tolmačev slovenskega znakovnega jezika (v nadaljevanju: tolmačev), spremljevalcev in pomočnikov pri ocenjevanju znanja
9. Načini in oblike ocenjevanja znanja na izpitih, izpitni red, pripravo in hrambo izpitnega gradiva
10. Ukrepi pri kršitvah ocenjevanja znanja in pritožbe
11. Potrebno število ocen pri posameznem predmetu oz. strokovnem modulu v posameznem ocenjevalnem obdobju (priloga 1)
12. Druga določila v zvezi z ocenjevanjem znanja

2. člen

(dijaki s posebnimi potrebami)

Izvajanje določb tega pravilnika se za dijake s posebnimi potrebami prilagodi v skladu z odločbo o usmeritvi in individualiziranim programom (v nadaljevanju: IP).

3. člen

(osebni izobraževalni načrt)

Dijakom s prilagoditvami šolskih obveznosti se izvajanje teh določb prilagodi z navadami v osebnem izobraževalnem načrtu, (v nadaljevanju: OIN).

4. člen

(podlage za ocenjevanje znanja)

Ocenjevanje znanja se izvaja v skladu z izobraževalnim programom in Splošnim pravilnikom. Učitelj ob upoštevanju pedagoških, psiholoških in andragoških spoznanj ter različnosti dijakov ugotavlja doseganje učnih ciljev z uporabo različnih oblik in načinov preverjanja in ocenjevanja znanja ter omogoča samopreverjanje znanja. S preverjanjem znanja se ugotavlja doseganje učnih ciljev, ki so predmet ocenjevanja znanja. Preverjanje znanja se praviloma izvede pri pouku pred ocenjevanjem znanja.

II. NAČINI, ROKI IN POSTOPKI PREVERJANJA TER OCENJEVANJA ZNANJA IN IZPOLNJEVANJA OBVEZNOSTI

5. člen

(predmet ocenjevanja znanja)

(1) V nižjem in srednjem poklicnem ter strokovnem in poklicno-tehničnem izobraževanju se ocenjuje dijakovo znanje pri programskih enotah:

• splošnoizobraževalnih predmetih,
• strokovnih modulih in modulih odprtega kurikula (v nadaljnjem besedilu skupaj: strokovni modul).

(2) Skladno z izobraževalnim programom se naslednje obveznosti dijaka ne ocenjujejo, vendar so obvezen pogoj za dokončanje izobraževanja:

• praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu,
• aktivno državljanstvo,
• interesne dejavnosti.

6. člen

(javnost ocenjevanja znanja)

(1) Učitelji posameznih predmetov, programskih enot oziroma modulov ob začetku izvajanja predmeta v šolskem letu predstavijo dijakom načrt ocenjevanja znanja v skladu s 4. členom Splošnega pravilnika.

(2) Učitelj dijakom omogoči sodelovanje pri načrtovanju preverjanja in ocenjevanja znanja.

(3) Z roki za pisno ocenjevanje znanja učitelj seznani dijake ob začetku vsakega ocenjevalnega obdobja.

(4) V primeru nepredvidljivih okoliščin je datum za pisno ocenjevanje znanja v dogovoru z dijaki mogoče ustrezno spremeniti.

(5) Učitelj obvesti dijaka o pridobljeni oceni pri predmetu oziroma strokovnem modulu javno pri pouku, v oddelku oziroma skupini in mu omogoči vpogled v ocenjeni pisni izdelek.

7. člen

(merila in načini ocenjevanja znanja)

(1) Strokovni aktivi na začetku šolskega leta uskladijo merila ocenjevanja znanja. Merila ocenjevanja znanja za predmet oziroma strokovni modul se določijo na podlagi učnega načrta oziroma kataloga znanja. Če oblike in načini ocenjevanja znanja v učnem načrtu oziroma katalogu znanja niso določeni, jih v Načrtu ocenjevanja znanja (v nadaljevanju: NOZ) določi učitelj oziroma strokovni aktiv.

(2) Kot pisno ocenjevanje se šteje:

• vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena pisna vprašanja;
• vrednotenje pisnega izdelka (npr. spis).

(3) Kot ustno ocenjevanje se šteje vrednotenje ustnih odgovorov na zastavljena vprašanja.

(4) Poleg obveznih načinov in oblik ocenjevanja znanja, določenih v načrtu ocenjevanja znanja, se doseganje standardov znanja in učnih ciljev lahko ocenjuje tudi z:

• vrednotenjem izdelka oziroma storitve (demonstracija, vaje, nastop, zagovor, simulacije in podobno);
• vrednotenje postopka, ki ga opravlja dijak pri praktičnem preizkusu oziroma projektnem delu (izdelava izdelka, priprava in izvedba storitve, vaje, simulacije, nastopi, igra vlog in podobno);
• vrednotenjem domačih nalog;
• vrednotenjem seminarskih nalog, domačega branja, map dosežkov;
• vrednotenjem intervjuja oziroma pogovora;
• drugo, kar je opredeljeno v načrtu ocenjevanja znanja v skladu z izobraževalnim programom.

(5) Ocenjevanje izven razreda je dovoljeno le dijakom, ki imajo to zapisano v IP-ju. Dijak za tako obliko ocenjevanja zaprosi preko spletnega obrazca najmanj pet dni pred ocenjevanjem.

8. člen

(ocenjevanje znanja)

(1) Ocenjevanja znanja so določena v učnem načrtu, katalogu znanja oz. z odločitvijo strokovnega aktiva. Ustno ocenjevanje znanja se izvede najmanj enkrat v šolskem letu, razen če je s katalogom znanja oz. odločitvijo strokovnega aktiva ali individualiziranega programa določeno drugače.

(2) Znanje pri pouku oziroma izpitu praviloma ocenjuje učitelj, ki predmet poučuje oz. učitelj strokovnega modula. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov za ocenjevanje znanja imenuje drugega učitelja, ki izpolnjuje pogoje za poučevanje tega predmeta oz. strokovnega modula.

(3) Pred ocenjevanjem znanja se obvezno izvede preverjanje znanja. Preverjanje znanja se ne ocenjuje.

9. člen

(pisno ocenjevanje znanja)

(1) Roki za pisno ocenjevanje se obvezno vpišejo v dnevnik dela (eAsistent) in v šolsko preglednico o razporedu pisnega ocenjevanja znanja (mrežni plan) za vsak oddelek posebej.

(2) Dijak sme pisati največ tri pisna ocenjevanja znanja v enem tednu in največ eno na dan.

(3) Če dijak pisno ocenjevanje piše na lastno željo, ni potrebno upoštevati omejitev iz prejšnjega odstavka, dijakovo soglasje pa se zapiše na pisni izdelek.

(4) Pisanje rednih pisnih ocenjevanj znanja štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco ni dovoljeno.

(5) Učitelj analizira rezultate ocenjevanja znanja skupaj z dijaki v oddelku, skupini ali individualno.

(6) Učne ure preverjanja, ocenjevanja znanja in analize/poprave učitelj vpiše k vsebini učnih ur v dnevnik dela.

(7) Dijaku, ki je v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno ali ni bil ocenjen, učitelj določi način in najmanj en datum ponovnega ocenjevanja znanja.

(8) O vseh naknadnih spremembah načrta pisnega ocenjevanja znanja mora učitelj obvestiti ravnatelja zaradi nadzora nad izvajanjem preglednice o razporedu pisnega ocenjevanja znanja.

10. člen

(ustno ocenjevanje znanja)

(1) Ustno ocenjevanje znanja je napovedano. Napoved ustnega ocenjevanja znanja obsega:

• določitev datuma ocenjevanja (ki se ga vpiše v eAsistenta),
• poimensko določitev dijaka ali dijakov,
• ustno seznanitev dijaka z vsebino in cilji.

(2) Pri ocenjevanju znanja ustnih odgovorov učitelj oceni dijakovo znanje takoj po končanem izpraševanju.

(3) V primeru, da dijak, ki ga je učitelj pozval k ustnemu ocenjevanju znanja, noče odgovarjati na postavljena vprašanja ali celo takoj, ko ga učitelj pozove k ustnemu ocenjevanju znanja, zapusti razred, učitelj oceni dijakovo znanje z nezadostno (1).

11. člen

(seznanitev z oceno)

(1) Pri ocenjevanju znanja pisnih in drugih izdelkov učitelj dijaka oceni najpozneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko jih dijak odda. Iz utemeljenih razlogov je ravnatelj odločil: Pri predmetu slovenščina je rok za ocenitev pisnega izdelka (spisa) deset delovnih dni.

(2) Po ocenitvi pisnih izdelkov učitelj omogoči dijaku vpogled v pisni izdelek.

(3) Učitelj izroči dijaku ocenjene izdelke po petih dneh oziroma najpozneje v tridesetih dneh po vpisu ocene v redovalnico. V ocenjenih pisnih izdelkih učitelj ustrezno označi napake, da dijak lahko prepozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Dijak ima pravico do obrazložitve ocene.

(4) Dijak, njegovi starši oziroma drug zakoniti zastopnik oziroma pooblaščeni vzgojitelj v dijaškem domu (v nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik) lahko v času do izročitve pisnih izdelkov pisno zahteva vpogled v pisni izdelek oziroma fotokopijo izdelka.

III. MERILA OCENJEVANJA ZNANJA IN MEJE ZA OCENE, MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

12. člen

(ocene)

(1) Številčno ocenjevanje znanja natančneje opredeljuje 16. člen Splošnega pravilnika.

(2) Oznaka »ni pristopil« (NPS) se vnese v eAsistent, kadar dijak ni pristopil k napovedanemu ocenjevanju znanja. Če dijak ocene ne pridobi v ocenjevalnem obdobju, ki ga določi učitelj, je lahko neocenjen (NOC).

(3) Dijak, ki ni pravočasno oddal programa, dnevnika praktičnega izobraževanja, seminarske naloge, izdelka, domače naloge, domačega branja in podobnega, je lahko ocenjen z negativno oceno.

13. člen

(oproščene, neocenjene obveznosti)

(1) Če je dijak v šolskem letu iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri predmetu športna vzgoja, se to v ustrezni dokumentaciji in ob koncu pouka evidentira z besedo »oproščen« (OPR).

(2) Ob koncu pouka se uspeh dijaka, ki v enem oziroma dveh ocenjevalnih obdobjih ni pridobil potrebnega števila ocen, določenega s šolskimi pravili ocenjevanja, vpiše v ustrezno dokumentacijo ali e-redovalnico z ugotovitvijo »neocenjen« (NOC).

(3) Ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja izda šola dijaku v pisni obliki prepis ocen, ugotovitev in opravljenih obveznosti.

14. člen

(izpolnjevanje obveznosti)

(1) Posamezni programi oziroma programske enote predvidevajo določene obveznosti (npr. praktično usposabljanje z delom, delovna praksa, opravljanje obveznosti pri posameznih vsebinskih sklopih, projektno delo…), ki jih mora dijak opraviti za pridobitev ocene. Obveznosti iz tega naslova dijakom predstavijo posamezni učitelji, razredniki ali vodja praktičnega usposabljanja z delom.

(2) Programski učiteljski zbor na koncu ocenjevalnega obdobja oziroma pouka v letniku ali po opravljenih izpitih na predlog razrednika ugotovi, ali je dijak izpolnil vse obveznosti v skladu z izobraževalnim programom, načrtom ocenjevanja znanja oziroma osebnim izobraževalnim načrtom.

(3) Dijak mora za uspešen zaključek izobraževanja ter pred pristopom k zaključnemu izpitu oziroma poklicni maturi imeti opravljene vse obveznosti izobraževalnega programa, v katerega je vpisan.

(4) Izpitni roki za pridobitev ocen neizpolnjenih obveznosti so v skladu s šolskim koledarjem, ki ga določi pristojno ministrstvo za vsako šolsko leto posebej.

IV. NAČINI IZPOLNJEVANJA NEOPRAVLJENIH OBVEZNOSTI

15. člen

(izpolnjevanje neizpolnjenih obveznosti)

(1) Učitelj oziroma učitelji programske enote v NOZ določijo pogoje, načine, oblike in roke, po katerih se opravljajo neopravljene obveznosti posamezne programske enote.

(2) Dijak, ki v l. ocenjevalnem obdobju ni bil uspešen pri eni ali več programskih enotah, ima po zaključku l. ocenjevalnega obdobja vsaj enkrat možnost popravljanja ocen in opravljanja neopravljenih obveznosti po dogovoru z učiteljem. Datum ocenjevanja se vpiše v eAsistenta.

(3) Če je dalj časa opravičeno odsoten od pouka, se je dijak dolžan sam dogovoriti, kdaj bo lahko nadoknadil zamujeno, pri tem pa mu lahko pomaga ŠSS. Če se dijak ne udeleži dogovorjenega ocenjevanja znanja, ga učitelj lahko oceni nenapovedano.

(4) Če je dijak ob koncu pouka negativno ocenjen pri eni ali več programskih enotah, opravlja popravne izpite.

(5) Dijak lahko opravlja največ tri popravne izpite. Če je pri posamezni programski enoti neocenjen, opravlja dopolnilni izpit pred popravnimi izpiti. Popravni in dopolnilni izpiti se opravljajo pod pogoji, ki so določeni v NOZ posamezne programske enote.

(6) Dijak zaključnega letnika, ki ima ob koncu pouka več kot tri negativne ocene, lahko opravlja v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku tekočega šolskega leta izpite iz treh predmetov.

V. DOVOLJENI IN OBVEZNI PRIPOMOČKI PRI OCENJEVANJU ZNANJA

16. člen

(opredelitev)

Dovoljene in obvezne pripomočke pri ocenjevanju znanja določi učitelj ob začetku leta za vse dijake, dodatne potrebne pripomočke za posameznega dijaka s posebnimi potrebami pa opredeljuje IP.

VI. POGOJI ZA OBVEZNO PONAVLJANJE PISNIH IZDELKOV

17. člen

(obvezno ponavljanje pisnih izdelkov)

(1) Ponavljanje pisnih izdelkov zaradi več kot polovice negativno ocenjenih pisnih izdelkov ni obvezno.

(2) Datum morebitnega ponovnega pisnega ocenjevanja se vnese v e-Redovalnico pod rubriko Napovedano ocenjevanje znanja.

(3) Učitelj glede na število negativno ocenjenih pisnih izdelkov lahko presodi sam in v dogovoru z dijaki enkrat ponovi pisno ocenjevanje, vpišeta pa se obe oceni.

(4) Ocenjevanje se še enkrat ponovi za vse dijake, razen za tiste, ki so bili prvič pozitivno ocenjeni in ponovnega ocenjevanja znanja ne želijo.

(5) Dijak, ki je prvič pisal pozitivno, se po dogovoru z učiteljem lahko odloči, da bo izboljševal oceno, vendar mora svojo odločitev predhodno napovedati učitelju.

VII. NAČINI OBLIKOVANJA KONČNE OCENE PRI PREDMETU OZIROMA MODULU

18. člen

(splošni uspeh)

(1) Splošni uspeh se določi kot je določeno v 20. členu Pravilnika. Če gre za odstopanje od meril iz tega člena, splošni uspeh določi oddelčni učiteljski zbor na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka poučuje ali ravnatelja. Pri tem se upošteva kriterij:

• dijaku se določi odličen splošni uspeh, če ima pri enem predmetu oceno dobro (3), pri več kot polovici predmetov pa odlično (5),
• dijaku se določi prav dober splošni uspeh, če ima pri enem predmetu oceno zadostno (2), pri več kot polovici predmetov pa prav dobro (4) ali odlično (5).

(2) Ob koncu pouka v šolskem letu se, če dijak v enem oziroma več ocenjevalnih obdobjih ni pridobil potrebnega števila ocen, določenega s šolskimi pravili ocenjevanja, splošni učni uspeh ne določi, v ustrezni dokumentaciji pa se evidentira z ugotovitvijo »ni ocenjen (NOC)«.

(3) Ob koncu pouka v šolskem letu se, če ima dijak v enem oziroma več ocenjevalnih obdobjih več kot tri predmete zaključene negativno, splošni učni uspeh ne določi, v ustrezni dokumentaciji pa se evidentira z ugotovitvijo »negativen (NEG)«.

VIII. VLOGE UČITELJEV ZA KOMUNIKACIJO V SLOVENSKEM ZNAKOVNEM JEZIKU OZIROMA TOLMAČEV SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA (V NADALJEVANJU: TOLMAČEV), SPREMLJEVALCEV IN POMOČNIKOV PRI OCENJEVANJU ZNANJA

19. člen

(pomočniki pri ocenjevanju)

(1) Pomočniki pri ocenjevanju znanja so lahko: bralec, zapisovalec, spodbujevalec, tolmač, pomočnik za gibalno ovirane in pomočnik za slepe in slabovidne.

(2) Praviloma so v vlogah pomočnikov učitelji in svetovalni delavci zavoda, razen če ni drugače opredeljeno v dijakovem IP.

(3) Ena oseba je lahko v vlogi več pomočnikov.

20. člen

(vloge pomočnikov)

(1) Tolmač pri ocenjevanju tolmači samo tisto, kar je povedano ali zapisano tako s strani učitelja kot dijaka in pri tem upošteva zakonitosti znakovnega jezika. Tolmač ne pojasnjuje, ne razlaga, ne rešuje nalog, lahko pa po dogovoru z učiteljem dijaka spodbuja, mu pomaga s priklicem besed, dodatno razloži navodila.

(2) Dijak, ki mu tolmačenje pripada po odločbi, vsaj tri dni pred ocenjevanjem sam obvesti šolske tolmače (na vnaprej dogovorjeni način).

(3) Spremljevalec, ki dijaku pripada po odločbi, ima konkretne naloge, določene v IP. Spremljevalec pri ocenjevanju lahko izvaja le nadzor nad dijakom, kadar ta piše izven razreda.

(4) Pomočnik bralec natančno, razločno in s primerno hitrostjo bere besedilo in naloge. Dijak pomočniku pove, katera besedila in naloge naj mu prebere. Lahko ga zaprosi, da prekine branje ali da mu ponovno prebere že prebrano navodilo oziroma nalogo. Pomočnik bralec ne sme brati tistih besedil oziroma nalog, s katerimi se preverja dijakovo bralno razumevanje. Dijak, ki mu pomočnik pri ocenjevanju znanja pripada po IP, mora pomočnika tri dni pred ocenjevanjem sam naročiti prek spletnega obrazca.

(5) Pomočnik zapisovalec po dijakovem nareku ročno oziroma na računalnik zapisuje odgovore. Zapisovati jih mora natančno po njegovem nareku. Dijak mora sam narekovati tudi ločila, velike začetnice in odstavke. Pri nejasnostih dijak ponovi besedilo ali pa črkuje posamezno besedo. Pri nareku števil mora po vrstnem redu narekovati števke in vse matematične znake (npr. število tisoč osemintrideset mora narekovati ena, nič, tri, osem). Na dijakovo željo vnaša popravke v že napisano besedilo.

(6) Pri zapisovanju odgovorov na računalnik mora zapisovalec besedilo pogosto shranjevati in lahko uporablja le programsko opremo, ki je v skladu z dovoljenimi pripomočki za ocenjevalno gradivo.

(7) Pomočnik spodbujevalec dijaku lahko z mirnim glasom, dotikom ali kretnjo (z metodami, ki se uporabljajo pri pouku, npr. polaganje roke na ramo …) pomaga, da svojo pozornost ponovno usmeri na reševanje ocenjevanja.

(8) Pomočnik za gibalno ovirane pomaga gibalno oviranemu dijaku pri premagovanju ovir in rokovanju z gradivom ter ostalimi pripomočki.

(9) Pomočnik za slepe in slabovidne pomaga slepemu in slabovidnemu dijaku ter dijaku z okvaro vidne funkcije pri rokovanju z ocenjevalnimi polami, razlaga redko uporabljene simbole v besedilu, opisuje oziroma dodatno opisuje slikovno gradivo, pomaga pri branju zapisov matematičnih izrazov, formul ipd., če dijak želi preveriti razumevanje zapisa, in pri uporabi slovarjev v knjižni obliki.

IX. NAČINI IN OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA NA IZPITIH, IZPITNI RED, PRIPRAVA IN HRAMBA IZPITNEGA GRADIVA

21. člen

(vrste izpitov)

Dijak lahko opravlja preizkus znanja s predmetnimi, dopolnilnimi in popravnimi izpiti, za dijake z OIN in v izrednem izobraževanju pa tudi delni in končni izpit. Podrobneje to področje ureja Splošni pravilnik v 5. poglavju.

22. člen

(pravila opravljanja izpita)

(1) Pisni izpit, izdelavo praktičnega izdelka oziroma storitve in vaje nadzoruje nadzorni učitelj, oceni pa ocenjevalec.

(2) Na ustnem izpitu dijaka sprašuje izpraševalec. Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca takoj po ustnem izpitu.

(3) Pri ustnem izpitu mora biti pripravljenih vsaj pet izpitnih lističev več, kot je kandidatov za izpit. Dijak izbere izpitni listek in ga lahko enkrat zamenja, kar ne vpliva na oceno. Izpitni listki z vprašanji, na katera so dijaki že odgovarjali, se vrnejo v nabor vprašanj.

(4) Če se izpit opravlja po delih, predsednik izpitne komisije obvesti dijaka o končni oceni takoj po končanem zadnjem delu izpita.

(5) Obliko, način, pripomočke in delovno opremo za opravljanje izpitov določi strokovni aktiv ali izpraševalec ali ocenjevalec v skladu z izobraževalnim programom.

23. člen

(trajanje izpita)

(1) Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 in največ 90 minut.

(2) Izpitni nastop traja največ 45 minut (ena šolska ura).

(3) Izdelava izdelka oziroma storitve skupaj z zagovorom lahko traja največ šest šolskih ur.

(4) Ustni del izpita, zagovor izdelka oziroma storitve traja največ 25 minut. Za ustni del izpita ima dijak po dodelitvi vprašanja pravico do 15-minutne priprave.

24. člen

(izpitno gradivo)

(1) Izpitno in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje (v nadaljevanju: izpitno gradivo), pripravi strokovni aktiv oziroma tim učiteljev, če je učiteljev enega predmeta več. Če je učitelj hkrati edini izpraševalec oziroma ocenjevalec, pripravi izpitno gradivo sam.

(2) Izpitno gradivo se pripravi najkasneje dan pred izpitom.

(3) Izpitno gradivo hrani predsednik izpitne komisije ali izpraševalec v zaklenjeni varovani omari pri pomočnicah ravnateljice.

25. člen

(izpitni red)

(1) Kandidati morajo biti vsaj 10 minut pred izpitom pred učilnico.

(2) Kandidati k izpitom pristopijo brez elektronskih naprav, drugače bodo morali zapustiti izpitni prostor in bo izpit ocenjen z 0 točkami. Izjeme so napisane v IP-ju in NOZ.

(3) Vse svoje stvari pustijo v garderobah.

(4) Pri izpitih imajo lahko le dovoljene pripomočke in opremo.

(5) Upoštevati morajo navodila nadzornih učiteljev.

(6) V kolikor kandidat zamudi na pisni izpit največ 30 minut, lahko izpit opravlja, vendar brez podaljšanja časa pisanja.

(7) Na WC gre lahko med pisnim izpitom le en dijak naenkrat ob spremstvu predsednika izpitne komisije.

(8) Na ustnem izpitu zamuda ni dovoljena oziroma morajo biti kandidati prisotni vsaj 10 minut pred začetkom.

26. člen

(izpitni roki)

(1) Na predmetni, dopolnilni, popravni, delni in končni izpit se dijak prijavi s pisnim obrazcem Prijava na izpit, ki jo odda razredniku, nosilcu predmeta oziroma modula ali pomočnicam ravnatelja.

(2) Roki za prijavo na predmetni, dopolnilni in popravni izpit so:

• na spomladanski izpitni rok najkasneje na dan zaključka pouka,
• na jesenski izpitni rok najkasneje na zadnji dan spomladanskega izpitnega roka.

(3) Rok za prijavo na delni in končni izpit je najmanj 5 delovnih dni pred pričetkom posameznega izpitnega obdobja, ki je posebej določeno v šolskem koledarju SŠ ZGNL.

(4) Kandidat se pisno odjavi od izpita najkasneje 3 dni pred začetkom izpitnega roka. Pisno odjavo kandidat odda nosilcu predmeta oziroma modula ali pomočnicam ravnatelja.

(5) Če se kandidat ne udeleži posameznega izpita in se ni odjavil v roku iz prejšnjega odstavka, se izpitni rok upošteva, dijak pa je pri tej enoti neocenjen.

(6) Če kandidat iz utemeljenih razlogov izpita ne more opravljati ali ga prekine, mu lahko izpitna komisija v istem izpitnem roku omogoči opravljanje oziroma nadaljevanje opravljanja izpita.

27. člen

(naloge nadzornih učiteljev)

Naloge nadzornega učitelja:

• preveri urejenost prostora, pozdravi kandidate in jim da ustrezna navodila za delo,
• kandidate opozori na upoštevanje izpitnega reda in na posledice morebitnih kršitev,
• preverja prisotnost kandidatov in v primeru nejasnosti ali dvoma ugotovi njihovo identiteto na podlagi osebnega dokumenta,
• vodi zapisnik o opravljanju pisnega dela izpita,
• razdeli izpitno gradivo,
• pri morebitnih lažjih kršitvah opominja kandidate in obvešča predsednika šolske komisije za zaključni izpit o težjih kršitvah,
• po izteku časa za opravljanje pisnega izpita zbere izdelke kandidatov in jih odda predsedniku komisije.

X. UKREPI PRI KRŠITVAH OCENJEVANJA ZNANJA IN UGOVOR NA OCENO

28. člen

(postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju)

(1) Učitelj lahko sam, na predlog razrednika, ravnateljice ali dijaka zaradi računske ali druge očitne napake, povezane z ocenjevanjem, odpravi napako, to pisno evidentira v ustrezen dokument in o tem obvesti dijaka, na katerega se ocena oziroma ugotovitev nanaša.

(2) Če učitelj ne odpravi napake v skladu s prejšnjim odstavkom, o tem dokončno odloči ravnateljica.

29. člen

(kršitve pravil)

Če pri pisanju pisnih izdelkov ali drugih oblikah ocenjevanja učitelj zaloti dijaka pri uporabi nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah predpisanih pravil ocenjevanja, ga lahko oceni z negativno oceno ali predlaga ustrezen ukrep. Ustrezne ukrepe določijo učitelji strokovnega aktiva v NOZ.

30. člen

(ugovor na oceno)

(1) Dijak lahko v treh dneh od seznanitve z oceno oziroma ugotovitvijo v spričevalu ali v obvestilu o uspehu vloži zoper njo pisni ugovor.

(2) Ravnatelj mora v treh dneh od prejema ugovora ugotoviti njegovo utemeljenost.

(3) Če ugovor ni utemeljen, ravnatelj ugovor s sklepom zavrne.

(4) Če je ugovor utemeljen, mora ravnatelj najpozneje v treh dneh od dneva ugotovitve utemeljenosti ugovora imenovati tričlansko komisijo.

(5) Sklep ravnatelja iz tretje alineje tega člena je dokončen.

31. člen

(komisija)

(1) Komisija iz prejšnjega člena s sklepom odloči o ugovoru v treh dneh od njenega imenovanja.

(2) Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi prvotno oceno oziroma ugotovitev. Sklep komisije se dijaku izroči v treh dneh po sprejeti odločitvi.

(3) Če komisija ugotovi, da je ugovor utemeljen, lahko določi novo oceno oziroma spremeni ugotovitev na podlagi dokumentacije ali s ponovnim ocenjevanjem znanja dijaka.

(4) Če je dijaka treba ponovno oceniti, mora sklep vsebovati tudi datum, čas, kraj in način ter obseg ponovnega ocenjevanja znanja, s čimer mora biti dijak seznanjen najpozneje tri dni pred izvedbo ponovnega ocenjevanja znanja.

(5) Odločitev komisije je dokončna.

XI. POTREBNO ŠTEVILO OCEN PRI POSAMEZNEM PREDMETU OZ. STROKOVNEM MODULU V POSAMEZNEM OCENJEVALNEM OBDOBJU (PRILOGA 1)

XII. DRUGA DOLOČILA V ZVEZI Z OCENJEVANJEM ZNANJA

32. člen

(analiza ocenjevanja)

(1) Strokovni organi šole najmanj ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja analizirajo rezultate ocenjevanja znanja pri posameznih predmetih, in sicer za posameznega dijaka, učno skupino oziroma oddelke, in sprejmejo ustrezne sklepe.

(2) Analizo rezultatov v posameznem ocenjevalnem obdobju obravnavajo dijaki oddelka skupaj z razrednikom, lahko tudi v prisotnosti učitelja posameznega predmeta oziroma modula.

33. člen

(uveljavitev šolskih pravil o ocenjevanju)

Šolska pravila ocenjevanja stopijo v veljavo po predhodni obravnavi in pridobitvi mnenja učiteljskega zbora, uporabljati se začnejo 1. septembra 2025.

Ljubljana, junij 2025
Barbara Lenart Bregar
ravnateljica srednje šole in doma