Proslava ob kulturnem prazniku 2026

GLAS, KI PRESEGA ČAS

Tako se je glasil naslov šolske proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, s katero smo Prešernovo ustvarjanje povezali z obeležitvijo Kosovelovega leta ob stoletnici njegove smrti.

Prireditev, ki smo jo izvedli v četrtek, 5. 2. 2026, v telovadnici Biotehniške šole Šempeter, so sooblikovali: Luna Touwslager (3. NT), ki je uvodoma na violončelo zaigrala slovensko himno; Lana Ferlinc Fikfak (3. GT), ki je interpretirala Prešernov sonet O Vrba; Blaž Fornazarič, Blaž Kocjan, Filip Rupnik, Matija Gulič in Anej Petrevčič (1. KT), ki so na harmoniko zaigrali venček narodnozabavnih pesmi; Lara Koštrin (1. GH), ki je interpretirala Kosovelovo pesem Jutro na Krasu; Ana Brezigar (5. ŽT), ki je zaplesala ob ritmih sodobne glasbe; Leon Merlak (3. GT), ki je interpretiral Kosovelovo pesem Svetilka ob cesti; Ajda Fon (3. GT), ki je interpretirala Kosovelov Kons 5; Petra Lipanje (2. GT) in Matija Vrčon (2. KT), ki sta prireditev povezovala. Scenarij proslave je napisala profesorica Neža Pirnat, pri izpeljavi sta ji pomagali Karmen Sirk in Valentina Kobal.

Foto: profesorji Tina Klemenc, Valentina Kobal in Miha Hlede

 

      

 

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Zavod sv. Stanislava – Škofijska klasična gimnazija

Zavod sv. Stanislava – Škofijska klasična gimnazija

Poklic se predstavi:

Srednješolski učitelj za geografijo

Srednješolski učitelj za geografijo

Smer se predstavi:

MEDIJSKI TEHNIK – SSI

MEDIJSKI TEHNIK – SSI

Novice iz uredništva:

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

Včasih se učenja lotiš, ker te snov res zanima.   Drugič te za mizo spravijo napovedano ocenjevanje, želja po dobri oceni ali občutek, da ne smeš razočarati drugih. V vseh primerih imaš razlog za učenje, vendar ne gre za enako vrsto motivacije.   Pri...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...