V soboto, 22. novembra, je na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije potekal izobraževalni dan kot priprava na tekmovanje iz biologije.

Opraševalci predstavljajo temelj za delovanje številnih naravnih procesov, zato je bilo srečanje zasnovano tako, da mladim približa njihovo pestrost in pomen za življenje na Zemlji. Medtem ko mnogi ob tej temi pomislijo predvsem na medonosno čebelo, dejanski nabor živali, ki sodelujejo pri prenosu cvetnega prahu, zajema širok spekter: od divjih čebel in čmrljev do metuljev, muh, hroščev, nekaterih ptic ter celo določenih vrst netopirjev.

Skozi niz strokovno zasnovanih predavanj so se udeleženci sprehodili čez različna področja biologije in ekologije. Raziskovali so zgradbo cveta in njegovo funkcijo, načine razmnoževanja pri rastlinah, sam proces opraševanja in oploditve, pa tudi anatomijo žuželk. Program je vključeval še teme o divjih opraševalcih, kranjski čebeli, kulturni dediščini, boleznih, ki prizadenejo opraševalce, ter praktični del z delom v sodobno opremljenih laboratorijih.

S pridobljenimi spoznanji so dijaki dobili dobro podlago za prihajajoča tekmovanja, hkrati pa so še bolj ozavestili, kako pomembna je vloga opraševalcev pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in stabilnosti ekosistemov.

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik

Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik

Poklic se predstavi:

Računalniški operater

Računalniški operater

Smer se predstavi:

GASTRONOM HOTELIR – SPI

GASTRONOM HOTELIR – SPI

Novice iz uredništva:

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

Včasih se učenja lotiš, ker te snov res zanima.   Drugič te za mizo spravijo napovedano ocenjevanje, želja po dobri oceni ali občutek, da ne smeš razočarati drugih. V vseh primerih imaš razlog za učenje, vendar ne gre za enako vrsto motivacije.   Pri...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...