Na naši šoli smo tudi letos obeležili svetovni dan filozofije, ki ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov in k obeleževanju katerega vsak 3. četrtek v novembru vabi UNESCO. V ta namen smo v torek, 18. novembra 2025, organizirali okroglo mizo z naslovom BEREMO MISLI, KI LJUBIJO MODROST: ARISTOTELOVO POJMOVANJE DOBROBITI. V šolski knjižnici so dijaki 4. letnika gimnazije brali odlomke Aristotelove Nikomahove etike, v kateri Aristotel opredeli svoj koncept eudaimonije, to je sreče oziroma dobrobiti, in predstavili svoje refleksije o prebranih besedilih.
Za uvod v tematiko smo si ogledali krajši video posnetek, ki zastavi problematiko Aristotelovega pojmovanja dobrobiti. Video sta priredila in iz angleščine prevedla Lovro Zalar in Staš Česen. Blerta Ahmeti je prebrala odlomek iz Aristotelove knjige Nikomahova etika, ki si ga je izbrala, in predstavila svojo refleksijo oziroma svoje razumevanje prebranega besedila. Nato sta se zvrstili Maja Hren in Gloria Stojanović. Sledil je glasbeni predah. Timotej Božič je na klavir zaigral odlomke romantične skladbe Franza Liszta z naslovom Pomlad, skladbe skupine Cold play Viva la vida, skladbe Johna Legenda All of me in odlomek rock opere skupine Queen Bohemian Rhapsody. Po predahu od besed so svoje izbrane odlomke prebrali in svoje interpretacije prebranega besedila predstavili še Sara Ivančič, Svit Širaj in Leon Škrbec. V sklepnem delu so imeli obiskovalci možnost podati komentar k prebranemu besedilu oziroma predstavljeni refleksiji.
Mentor dijakov in moderator okrogle mize Gorazd Brne je dogodek zaključil z besedami, da Aristotelov koncept eudaimonije, ki se pogosto prevaja kot »sreča« ali »dobro življenje«, označuje najvišje dobro, ki ga človek lahko doseže. Ne gre za trenutne občutke ugodja, temveč za celostno, trajno stanje izpolnjenosti, ki izhaja iz življenja v skladu z razumom in vrlinami. Je pa dobrobit posameznika pri Aristotelu neločljivo povezana z družbenim kontekstom – človek je »politično bitje«, zato se eudaimonia uresničuje v skupnosti. Srečen je tisti, ki mu sicer tudi zunanjih materialnih dobrin, kot so zdravje, prijatelji in materialno varnost, ne manjka, ki pa predvsem živi krepostno življenje in prispeva k skupnemu dobremu.
IZ PRETEKLIH LET:
Kaj imata skupnega Platon in čebele? – Okrogla miza v Knižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici / Kaj imata skupnega Platon in čebele? – Okrogla miza v knjižnici ŠC Postojna? / O teleologiji šole z dijaki in dr. Primožem Turkom / Filozofija nas je posedla na tla / Ob svetovnem dnevu filozofije 2022 smo kritično mislili o znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice na 16 let / Okoljsko opismenjevanje ob dnevu filozofije 2021 / Za UNESCO-v dan prijateljstva do modrosti 2020 / Tako smo obeležili UNESCO-v dan prijateljstva do modrosti 2019
