OKROGLA MIZA – OD TEORIJE O VARNOSTI DO PREVENTIVE V PRAKSI

OKROGLA MIZA – OD TEORIJE O VARNOSTI DO PREVENTIVE V PRAKSI

V sredo, 18. 2. 2026, z začetkom ob 11.00 je na šoli potekala okrogla miza z naslovom Od teorije o varnosti do preventive v praksi. Udeležili so se je od dva do trije dijaki iz vsakega razreda in 1. d v celoti. Dogodek sta povezovali moderatorki Tanja Petek in Iva Vučić, dijakinji 4. b razreda programa zdravstvena nega, pod mentorstvom profesorja Petra Čepina Tovornika.

Okrogla miza se je začela z glasbeno točko Perfect – na violino je zaigrala Nuša Štrajhar, 2. ktb, ki jo je s klaviaturami spremljal Danijel Berden, kar je ustvarilo svečano in čustveno vzdušje.

Moderatorki sta uvodoma poudarili, da varnost in zdravje pri delu nista pomembna le za zdravstvene delavce, ampak za vse, ki vstopajo v delovno okolje. Poseben pomen ima svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, ki ga vsako leto 28. aprila obeležujemo od leta 2003. Razglasila ga je Mednarodna organizacija dela za spodbujanje preventive in ozaveščanja o delovnih tveganjih.

Dogodka so se udeležili gostje: dr. Dragan Kovačić, dr. med., spec. int. med., spec. kardiol. in vask. med., direktor Splošne bolnišnice Celje, Goran Brkić, inšpektor – višji svetnik in direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu na Inšpektoratu RS za delo; Maruša Joger Rosbach, dipl. del. ter. na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča, Center za zaposlitveno rehabilitacijo in nekdanja dijakinja šole ter Jure Černič, dipl. var. inž. in pooblaščenec za varstvo pri delu in požarno varnost v vrtcih, šolah in zdravstvenih zavodih.

Gostje so predstavili pomen rednega usposabljanja zaposlenih, še posebej v okoljih z višjimi tveganji, in opozorili, da se varnost začne z znanjem, odgovornostjo in sodelovanjem vseh. Analize stanja v Sloveniji so pokazale, da večina organizacij varnost dobro upravlja, a vsaka nesreča pomeni osebno tragedijo in je preveč.

Dogodek je pridobil osebni ton, ko je moderatorka Tanja delila izkušnjo dveh hudih nesreč v svoji družini, kar je udeležencem približalo pomen preventive in osebne odgovornosti. Gospa Joger Rosbach je predstavila pomen individualno prilagojenih rehabilitacijskih načrtov in zgodnje obravnave po poškodbah. Dotaknili so se tudi tehnologije, novih zaščitnih pripomočkov in digitalnega spremljanja zdravstvenega stanja, ki prinaša tako prednosti kot nova tveganja.

Govorili so tudi o izzivih zdravstvenega sistema, kot so starajoče se osebje, pomanjkanje kadra in povečane delovne obremenitve, ter poudarili, da je ključno razvijati kulturo preventive. Na koncu okrogle mize so gosti dijakom namenili še zaključne misli, ki jim bodo koristili kot življenjski napotki.

Dogodek se je zaključil s skladbo Življenje, ki sta jo zapeli Ana Korenjak, 3. d in Ana Šuhel, 4. ktc, na klaviaturah pa ju je spremljal profesor Danijel Berden.

Dogodek je zaokrožila misel: »Varnost pri delu ni strošek – je naložba v življenje.«

Okrogla miza je pokazala, da pot od teorije do preventive vodi skozi znanje, odgovornost in sodelovanje. Kot bodoči zdravstveni delavci bodo dijaki skrbeli za zdravje drugih in hkrati vključili skrb za lastno varnost kot del svoje profesionalne identitete.

Tanja Petek, 4. b

Peter Čepin Tovornik, mentor

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Srednja šola za oblikovanje Maribor

Srednja šola za oblikovanje Maribor

Poklic se predstavi:

Operater v kontaktnem centru

Operater v kontaktnem centru

Smer se predstavi:

HORTIKULTURNI TEHNIK – PTI

HORTIKULTURNI TEHNIK – PTI

Novice iz uredništva:

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

Včasih se učenja lotiš, ker te snov res zanima.   Drugič te za mizo spravijo napovedano ocenjevanje, želja po dobri oceni ali občutek, da ne smeš razočarati drugih. V vseh primerih imaš razlog za učenje, vendar ne gre za enako vrsto motivacije.   Pri...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...