OBISK 41. SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA

NK, Foto: Osrednja knjižnica Celje, Slovenski knjižni sejem

NK, Foto: Osrednja knjižnica Celje, Slovenski knjižni sejem

V četrtek, 27. 11. 2025, smo si z dijaki, ki obiskujejo slovenščino za tujce, ogledali knjižni sejem na Gospodarskem razstavišču. Letošnji slogan je namenjen branju – tisti najintimnejši avanturi, v kateri se slehernemu razkrivajo novi in drugačni svetovi  – Branje je potovanje. Dijaki radi berejo, če so nagovorjeni, če v zgodbah prepoznavajo poti, ki jih iščejo, če jih pritegne nenavadna naslovnica, če prijateljica reče, da je knjiga dobra, the best, da benga, da je jaka …

Na  41. Slovenskem knjižnem sejmu so postavili v fokus Madžarsko, mesto v gosteh pa je bilo Celje. Sejem so spremljali številni dogodki – posvečeni branju, razmišljanju o aktualnih temah, naslovili pa so tudi vse bolj perečo temo umetne inteligence in prihodnosti jezika, saj se ta seli tudi med knjige.

Naši dijaki s profesorico Polonco Košir na knjižnem sejmu.

Z dijaki smo si ogledali številne stojnice, povsod je dišalo po svežem tisku, mrgolelo je mladih in malo manj mladih iskalcev dobre besede … Nas pa so navdušili impresivni plakati in postavitev sobe osrednji literarni osebnosti tega sejma, Celjanki – Almi M. Karlin, svetovni popotnici in pisateljici. V Karlininem »svetu« so nam podarili knjižne kazalke, nekateri so dobili tudi lične beležke.

Sejemski vrvež se je vrtel tudi okoli stripov Mikija Mustra, saj v tem letu obeležujemo stoletnico rojstva velikega umetnika, ki je s svojim Zvitorepcem, Lakotnikom, Trdonjo in drugimi liki slovenski strip postavil na svetovni zemljevid tovrstne kulturne dediščine.

Pri stojnici Evropske unije smo sodelovali pri kvizu poznavanja EU. Znanje smo dobro vnovčili, dijakom so v Hiši Evropske unije za uspešno sodelovanje podarili majice.

Materinščina naših dijakov je različna – govorijo bosansko, srbsko, makedonsko, ukrajinsko, albansko,  kirundščino … in se na dodatnih urah učijo slovenščino. Vemo, da je v EU 24 uradnih jezikov – od leta 2004 tudi slovenščina. Jezikov in knjig je veliko – brezmejno, skoraj kot nebo.

Julija, prodajalka založbe LUD Literatura pravi: »Knjige ne bodo izumrle, ker so določen način sporazumevanja med ljudmi, ki je čisto poseben in nenadomestljiv. Ker je v tem, da je nekdo morda že pred stoletji zapisal točno tiste besede, ki so nato v tvojih mislih, nekaj zelo lepega.«

Polonca Košir, prof. slov.

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Srednja šola Jesenice

Srednja šola Jesenice

Poklic se predstavi:

Vodja oddelka za varnost v zaporu

Vodja oddelka za varnost v zaporu

Smer se predstavi:

BOLNIČAR-NEGOVALEC – SPI

BOLNIČAR-NEGOVALEC – SPI

Novice iz uredništva:

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

Včasih se učenja lotiš, ker te snov res zanima.   Drugič te za mizo spravijo napovedano ocenjevanje, želja po dobri oceni ali občutek, da ne smeš razočarati drugih. V vseh primerih imaš razlog za učenje, vendar ne gre za enako vrsto motivacije.   Pri...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...