Neulovljivo telo- plesna uprizoritev 4. letnika na Festivalu Bobri, 2. aprila, ob 11h in ob 17h

Neulovljivo telo- plesna uprizoritev 4. letnika na Festivalu Bobri, 2. aprila, ob 11h in ob 17h

Umetniška gimnazija, smer sodobni ples predstavlja!
Pred-premiera ’26: Neulovljivo telo
Letošnja plesna uprizoritev 4. letnika umetniške gimnazije, smer sodobni ples, je raziskavo neulovljivosti telesa začela iz dvojnega navdiha, in sicer iz dela Ivana Cankarja Na klancu v kontekstu individualnega in kolektivnega telesa, in dela plesne teoretičarke Bojane Kunst Nemogoče telo v kontekstu njegove razširitve na razmerje med telesom in strojem. Pri letošnji pred-premieri gre tako za raziskavo različnih oblik telesnosti in telesnih govoric ob zavedanju, kako zelo neulovljivo je človeško telo, če ga hočemo opredeljevati in predalčkati po njegovih številnih identitetah, predvsem pa v kontekstu prostora, časa in zavedanja njegove minljivosti.
Kot zapiše filozof Paul Valery ima naše telo najmanj štiri dimenzije: Prvo telo, ki pomeni doživljanje lastnega telesa, Drugo telo, ki je telo, kot ga vidijo drugi, Tretje telo, ki ga spoznamo tako, da ga razstavimo na dele, ki postanejo predmet znanstvenega opazovanja, in tudi Četrto telo, ki nam pomaga vpogledati tudi v vprašanja življenja in svobode. Dijakinje so neulovljivost telesa med individualnim in skupnim ter njegove razsežnosti, raziskovale v različnih dimenzijah in perspektivah in prišle do neulovljivosti kot tiste kategorije, ki nas najbolj določa.

Gledališki list: gledališki list Neulovljivo telo

Mentorstvo: Nina Fajdiga, Urška Vohar
V predstavi bo uporabljeno besedilo Ane Štular Hrbtenica, ki se lomi, besedili dijakinj Žive Kranjc in Stele Poljanšek, deli besedila pesnice Christine Sloan Stoddard Nevihta in besedilo pesnice May Swenson: Vprašanje.
Glasbeno mentorstvo in oblikovanje zvoka: Matjaž Predanič / Mentorstvo pevkam: Mojca Trilar / Oblikovanje svetlobe: Aljaž Zaletel
Kostumografija: Nataša Recer / Tehnična podpora: Marko Levičnik / Gledališki list: Andreja Kopač
Fotografije: Nada Žgank / Oblikovanje tiskovin: Tanja Radež / Odnosi z javnostmi: Katarina Nikolov
Zahvala: Petri Pikalo / Produkcija: SVŠGUGL, ravnateljica Petra Vignjevič Kovjanić
Nastopajo dijakinje 4. H razreda umetniške gimnazije, smer sodobni ples: Hana Agović, Hana Arko, Jana Caserman, Zarja Čerkez, Taja Čretnik, Julija Fele, Nika Gašperčič, Lina Grahek, Ela Gruber Novak, Brina Jovan, Eva Kavaš, Živa Kranjc, Lili Križnar, Pia Alina Likar, Brina Majcen, Enia Melinec, Živa Mezeg, Mina Milanko, Hana Pirc, Stela Poljanšek, Ajda Semolič, Anja Simončič, Julija Skenderović, Olja Srdić Lajtner, Izabela Sušnik, Mojca Škrlep, Ana Štular, Nastja Šutić, Vida Žekar

Plesni, gledališki in filmski center Alojza Pluška, Kardeljeva ploščad 28 a, Ljubljana
Premiera: četrtek, 12. marca 2026, ob 18.00
Ponovitve: petek, 13. marca ob 11.00, ob 13.30 in ob 17.00 (za izven)
Predstava na Festivalu Bobri, v četrtek, 2. aprila, ob 11. 00 in ob 17.00  v  Plesnem, gledališkem in filmskem centru Alojza Pluška, Kardeljeva ploščad 28 a, Ljubljana

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Šolski center Kranj – Strokovna gimnazija

Šolski center Kranj – Strokovna gimnazija

Poklic se predstavi:

Izdelovalec okvirjev

Izdelovalec okvirjev

Smer se predstavi:

FARMACEVTSKI TEHNIK – SSI

FARMACEVTSKI TEHNIK – SSI

Novice iz uredništva:

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

Včasih se učenja lotiš, ker te snov res zanima.   Drugič te za mizo spravijo napovedano ocenjevanje, želja po dobri oceni ali občutek, da ne smeš razočarati drugih. V vseh primerih imaš razlog za učenje, vendar ne gre za enako vrsto motivacije.   Pri...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...