 |  |
Oddelek za filozofijo na Filozofski fakulteti v Mariboru prireja nagradni natečaj za dijakinje in dijake iz pisanja filozofskega eseja na temo »Filozofski premisleki podnebnih sprememb: kakšna bo naša prihodnost?«. Namen natečaja je spodbuditi filozofsko razmišljanje in izražanje med srednješolsko populacijo, zato se pričakujejo prispevki, ki bodo s filozofskimi orodji tematizirali etične, epistemološke, znanstvene in druge vidike vpliva podnebnih sprememb na človeka, naravo, družbo in svet. Nekaj možnih vprašanj za filozofsko razpravo o tem neobvezno navajamo spodaj.*
Na natečaju lahko sodelujete vsi dijaki/nje ŠC Postojna, še posebej pa so vabljeni k sodelovanju dijaki/nje 4. letnika gimnazije.
Zadnji rok za oddani esej v dolžini od 1000 do 2000 besed je 16. februar 2022.
K sodelovanju se dijaki/nje prijavite pri profesorju filozofije Gorazdu Brnetu, in sicer tako, da pošljete e-sporočilo na gorazd.brne@scpo.si z navedbo imena in priimka, letnika šolanja in oddelka, ki ga prijavitelj/ica obiskuje, ter bančne številke (TRR). Kot priponki e-sporočilu priložite kopijo dijaške izkaznice in seveda svoj esej.
Razpisani nagradni sklad natečaja je:
- prva nagrada v višini 300 evrov,
- druga nagrada v višini 200 evrov,
- tretja nagrada v višini 100 evrov.
Natečajno komisijo bodo sestavljali člani/ce Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru: dr. Boris Vezjak, dr. Janez Bregant, dr. Smiljana Gartner in Niko Šetar, mag. fil. in angl.
Imena prejemnikov/c nagrad bodo objavljena na spletni strani Filozofske fakultete v Mariboru in Facebook strani Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru najkasneje mesec dni po njegovem zaključku. Oddelek si pridržuje pravico do javne objave vseh nagrajenih esejev.
Prisrčno vabljeni k sodelovanju!
* Filozofskih člankov in knjig o globalnem segrevanju in nepovratnih podnebnih spremembah kar mrgoli in jih ne bomo posebej navajali, ker dijakov_inj nočemo pretirano omejevati ne vsebinsko in ne metodološko. Zavoljo lažje orientacije pa naj vseeno naštejemo nekaj možnih izhodišč za razpravo (ki, kot rečeno, niso ne edina in ne obvezujoča): Kaj lahko filozofija oz. filozofi_nje prispeva(jo) k boju proti podnebnim spremembam? Kakšne moralne dolžnosti v zvezi z okoljem imamo že obstoječe generacije do prihodnjih, še neobstoječih generacij ljudi? Koliko so v luči grozečih podnebnih sprememb sploh vredna človeška življenja in v kolikšni meri le-te spreminjajo njihovo tradicionalno vrednotenje? Ali je vsak od nas moralno dolžan po najboljših močeh omejiti oz. zmanjšati svoj ogljični odtis in iz katerih etičnih načel bi se dalo izpeljati tovrstne podnebne dolžnosti? Kakšna je v primerjavi s posamezniki, ki lahko storijo bore malo, odgovornost nacionalnih vlad in svetovnih korporacij za preprečitev podnebne krize in/ali prilagajanje nanjo? Po kakšnem ključu bi bilo najbolj pravično in pošteno med države porazdeliti velikanska bremena in stroške podnebnih ukrepov? Ali je res, kot nas prepričujejo, edino razumno in prav, da popolnoma zaupamo znanosti, ki nas svari pred prihajajočo podnebno kataklizmo? Tudi če nam, kot velja za večino med nami, primanjkuje znanja in razumevanja, ki so potrebni, da bi neodvisno, sami zase pretresli znanstvena dokazila, in kljub posameznim kritičnim glasovom podnebnih skeptikov v znanstveni skupnosti? Kdaj se je o antropogenem globalnem segrevanju sploh oblikoval zadosten znanstveni konsenz in kako so se s tem spremenile naše spoznavne, etične in politične dolžnosti v zvezi z okoljem? Na čem sploh temelji spoznavna avtoriteta, kdo si jo upravičeno lasti? Kako resnične izvedence za podnebna vprašanja sploh ločiti od namišljenih, samooklicanih? Je boj proti podnebnim spremembam naloga političnih elit ali pa zahtevajo izzivi prihodnosti angažma slehernika? Se bo dalo prihodnje podnebne izzive rešiti izključno z razvojem novih tehnologij ali pa bo treba za rešitev planeta korenito spremeniti naše ustaljene navade in potraten življenjski slog?
