Še nekaj dni, pa bo spet treba nastaviti budilko in se vrniti v šolske klopi.
Ob začetku novega šolskega leta si marsikdo reče, da bo letos kaj naredil drugače. Se prej začel učiti, izboljšal ocene ali si ob vseh obveznostih pustil več časa zase.
Preden se tvoj urnik znova zapolni, lahko te želje spremeniš v cilje, ki jih bo mogoče vključiti tudi v običajen šolski teden.
Izberi eno stvar, ki jo želiš spremeniti
Preden si zastaviš cilj, pomisli, kako je potekalo prejšnje šolsko leto. Pri tem ne glej samo na učni uspeh. Morda si imel/a dobre ocene, vendar si se pogosto učil/a pozno v noč, pozabljal/a na roke ali zaradi šolskih obveznosti skoraj nisi imel/a prostega časa. Poskusi prepoznati, kaj se je ponavljalo in ti po nepotrebnem oteževalo šolske dni.
Za začetek se osredotoči na eno takšno stvar. Ni treba, da se vseh predmetov in navad lotiš hkrati. Če ti je največ stresa povzročala matematika, začni pri njej. Če ti je primanjkovalo prostega časa, razmisli, kako bi lahko bolje razporedil/a obveznosti. Tako bo cilj izhajal iz tvojega vsakdana, ne iz splošne predstave o tem, kaj bi moral/a izboljšati.
Določi dejanje, ne samo rezultata
Ko veš, kaj želiš izboljšati, določi še konkreten korak, ki te bo približal cilju. Želja po boljši oceni pri matematiki ti sama po sebi ne pove, kako naj se lotiš dela. Lahko pa se odločiš, da boš dvakrat na teden pregledal/a zadnjo obravnavano snov in ponovno rešil/a naloge, ki jih pri pouku nisi razumel/a.
Cilj naj torej odgovori na tri vprašanja: kaj boš naredil/a, kdaj boš to naredil/a in kako pogosto. Če se na ocenjevanja običajno začneš pripravljati prepozno, lahko ob napovedi testa v koledar takoj vpišeš dan, ko boš začel/a ponavljati. Tako boš ob koncu tedna tudi lažje preveril/a, ali si načrt res izvedel/la.
Načrtuj glede na urnik
Ko določiš, kaj boš naredil/a, premisli še, kdaj boš za to imel/a čas. Upoštevaj pouk, treninge, vožnjo domov in druge redne obveznosti. Če se s treninga vračaš šele zvečer, takrat verjetno ni smiselno načrtovati še ene ure učenja.
Raziskave kažejo, da namero lažje uresničimo, kadar vnaprej določimo, kdaj in kako bomo nekaj naredili. Rednemu učenju zato določi konkretne dneve in približno trajanje, ki ga lahko vključiš v svoj običajni teden.
Spremljaj, kako ti gre
Ob koncu tedna poglej, ali si naredil/a tisto, kar si načrtoval/a. To lahko preprosto označiš v koledarju ali beležki. Spremljanje napredka namreč poveča možnost za doseganje ciljev, učinek pa je bil večji, kadar so ljudje svoj napredek tudi zapisovali.
Po nekaj tednih boš že lahko presodil/a, ali je načrt izvedljiv. Če ti izbrani dan ne ustreza, ga zamenjaj. Če ti načrtovano delo vzame preveč časa, ga skrajšaj. Cilja s tem nisi opustil/a, ampak si ga prilagodil/a svojemu dejanskemu urniku.
