Včasih nas najbolj ganljive zgodbe najdejo nepričakovano. Tiho, skoraj neopazno – kot srečanje z drobnim, približno sedem tednov starim mačjim mladičem, ki so ga 13. novembra lani odvrgli v bližini naše šole. Samega, prestrašenega, brez zaščite in lačnega.
Tistega dne se je pri nas zgodilo nekaj, na kar smo lahko resnično ponosni. Učitelji in dijaki smo se povezali ter brez oklevanja pokazali, kaj pomeni imeti srce in kaj je skupnost. Malemu mucku smo ponudili toplino, varnost, objem in novo priložnost.
Danes je to Berti – oziroma, kot se za pravega zvezdnika spodobi, Bertie B. King. Ime je dobil po legendarnem glasbeniku B. B. Kingu, in to ne naključno, saj je izjemno vokalen muc. Je pravi tigrček osvajalskega značaja, ki zna pritegniti pozornost tudi najbolj zadržanih. Njegova igrivost in radovednost ustvarjata trenutke, ki polepšajo naporen šolski vsakdan.
Stalni dom ima Berti pri eni od profesoric, kjer se v mačji šoli uči in raste v samozavestnega, ljubečega in zaupljivega spremljevalca, ki bi lahko nekoč postal terapevtska žival – blažilec stisk, stresa in prinašalec varnosti. Berti te lastnosti kaže že danes.
Njegova zgodba je več kot le lepa pripoved o rešenem mačku. Je dokaz vrednot na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana. Človečnost, odgovornost in skrb za živali niso le besede, temveč dejanja – pogosto skrita, a izjemno pomembna.
Berti je imel srečo, prav tako mi. Njegova pripoved nas opominja, da lahko vsak izmed nas postane razlog, da nekdo dobi drugo priložnost, in da svet postaja boljši, ko izberemo sočutje. Včasih je za to dovolj že en majhen in pogumen korak.
Poleg Bertija imamo v šolskem obratu Fužinskega gradu tudi stalnega gosta, mačka Bojana, za katerega vestno skrbijo dijaki in zaposleni. Občasno se Berti pridruži pouku, kjer skupaj z dijaki soustvarja prijetno in sproščeno učno okolje. Oba dokazujeta, da je skrb za živali iskren del naše šolske skupnosti.
Piše: Patricija Grmek
