Jesenske šole fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sem se udeležila v oktobrskem terminu, in sicer 4., 11. in 18. oktobra. Prijavila sem se, ker me je zanimalo, kako poteka laboratorijsko delo na področju fizike. V osnovni šoli smo imeli nekaj laboratorijskega dela pri predmetu kemije, pri fiziki pa bolj malo.
Na prvem terminu, 4. 10., so nas ob prihodu na Fakulteti za matematiko in fiziko Ljubljana najprej razdelili v tri večje skupine, v katerih je potekalo raziskovalno delo. V eni od predavalnic so nas najprej vse pozdravili izvajalci projekta in mentorji, ki so nas vodili skozi potek raziskovalnega dela. Seznanili so nas s problemom, v katerega se bomo še naslednja dva termina poglobili in ga raziskovali.
Problem je bil vzet in prirejen po naboru problemov za tekmovanje 39th International Young Physicists’ Tournament. Glasil se je: »Magnet, ki ga obesimo na vzmet, se bo, ko ga izmaknemo, gibal harmonično. Če se magnet giblje znotraj tuljave, priključene na upornik, se njegovo gibanje spremeni. Raziščite faktorje, ki vplivajo na spremembo gibanja.«
Reševanja problema smo se lotili v posebej prilagojenih učilnicah za izvajanje projektnega dela in se razdelili v manjše, od 3 do 4-članske skupine – zaradi lažjega poteka dela. K delu smo lahko pristopili na dva različna načina: z oblikovanjem matematičnega modela (teoretično) ali pa s sestavljanjem aparature in izvedbo meritev (praktično). Za merjenje in izvedbo so nam bili na voljo razni senzorji, merilne naprave, ki smo jih lahko povezali s tako imenovanim LabQuestom, ki je izrisal grafe dane meritve.
Med izvajanjem projekta smo imeli na vsakem terminu tudi krajša predavanja, ki so pripomogla k reševanju raziskovalnega vprašanja. Prvi dan so nas seznanili z merilnimi napravami in senzorji, kako jih usposobiti ter pravilno uporabljati. V naslednjih dveh terminih smo prisluhnili dvema predavanjema: o absolutnih in relativnih napakah ter risanju grafov v Excelu.
Prvi termin je bil bolj kot ne namenjen seznanitvi s samim raziskovalnim vprašanjem. Na drugem terminu pa smo se dela konkretno lotili. Naša skupina se je najprej spopadla z merjenjem časa desetih nihajev magneta na vzmeti skozi tuljavo, kako je ta povezan s težo uteži, obešene na magnet (amplituda nihanja). Na tretjem terminu smo imeli na razpolago še nekaj časa, da smo lahko dokončali meritve. Nato smo naše ugotovitve predstavili ostalim skupinam.
Jesenska šola fizike je bila zelo zanimiva izkušnja, ki je name naredila pozitiven vtis. Všeč mi je bilo, da smo pristop k raziskovalnemu vprašanju načrtovali sami, profesorji pa so nam pomagali, če se je kje zataknilo. Pridobila sem veliko novih znanj in veščin o sistematičnem reševanju raziskovalnega vprašanja ter skupinskem delu.
Ana Janež, 1. a
