V petek, 17. oktobra 2025, smo se dijaki, ki obiskujemo maturitetni predmet geografija, odpravili na strokovno ekskurzijo v Koper. Zbrali smo se ob 6. uri zjutraj na Ptuju in se odpravili proti slovenski obali. Med vožnjo nam je profesor predstavljal in razlagal značilnosti pokrajin, skozi katere smo se peljali, ter opozarjal na njihove naravne in družbene posebnosti, na težave, s katerimi se soočajo prebivalci, in pa prednosti, ki so jih prinesle prometne povezave. Čeprav smo pot začeli v megli in temi, nas je v Kopru pričakalo prijetno sonce.
Po prihodu smo se razdelili v dve skupini. Prva je najprej izvajala terenske vaje v Žusterni, druga pa se je v trojicah odpravila proti mestnemu jedru Kopra.
1. vaja – Kartiranje funkcij stavb
Po prihodu v Koper smo se razdelili v manjše skupine po tri. Vsaki skupini je bila dodeljena ulica v mestnem jedru Kopra, ki jo je bilo treba kartirati. Z aplikacijo za terensko beleženje smo vnašali podatke o namembnosti stavb, kot so stanovanjske, poslovne, javne in storitvene funkcije. Na ta način smo spoznavali prostorsko in funkcionalno razporeditev mestnega prostora.
Zbrane podatke smo kasneje analizirali na univerzi in primerjali pridobljene rezultate za različne ulice ter razpravljali o urbanističnih značilnostih Kopra. Ugotovili smo, da je v pritličjih stavb funkcija zelo raznolika, saj se tam pogosto nahajajo trgovine, gostinski lokali ali opravljajo manjše storitvene dejavnosti in obrti, medtem ko so zgornja nadstropja večinoma stanovanjska. Takšna prostorska razporeditev je značilna za zgodovinska mestna jedra, kjer so se nekdaj gospodarske dejavnosti odvijale prav v pritličjih hiš. Vsaka ulica ima tako svojo prepoznavno funkcijo in identiteto, ki jo določajo zgodovinski razvoj, lega in dostopnost.
Med raziskovanjem smo izvedeli tudi nekaj zanimivih dejstev o razvoju mesta. Ste vedeli, da je bil Koper nekoč otok? V preteklosti je bil z morjem ločen od kopnega, dokler ga niso v 19. in 20. stoletju postopno zasuli in povezali s celino. Danes je to območje popolnoma pozidano, a nekateri ostanki nekdanjega pomorskega značaja so še vedno vidni. Na primer na igrišču ob Vojkovem nabrežju lahko še danes opazimo bitve za privez, ki pričajo o tem, da je tam nekoč stal pomol.
Po prvi terenski vaji smo imeli čas za kosilo, nato pa smo se hitro odpravili proti Žusterni, kjer sta nas čakali še dve terenski vaji.
2. vaja – Geografija morja
Najprej smo spoznali nekaj zanimivih značilnosti Jadranskega morja. Slovensko morje predstavlja približno 30 % Tržaškega zaliva. Je plitvo, majhno in zelo slano, vendar ima kljub majhni površini pomemben vpliv na naravne in družbene dejavnike obalnega območja. Ogledali smo si graf plimovanja, ki je poldnevno – to pomeni, da se oseka in plima pojavita dvakrat na dan.
Po kratki predstavitvi smo izvedli meritve različnih lastnosti morja: hitrosti vetra, višine valov, temperature zraka in vode (na površini ter na dnu), slanosti, nasičenosti s kisikom.
Z anemometrom smo izmerili hitrost vetra in njegov vpliv na valovanje, pri čemer smo si pomagali z Beaufortovo lestvico. Z multimetrom smo merili temperaturo zraka in vode, raztopljen kisik, pH-vrednost ter slanost morja. Izmerjene podatke smo primerjali z meritvami oceanografske boje Vida, kar nam je omogočilo vpogled v natančnost naših terenskih meritev.
3. vaja – Geomorfologija obale
Tudi pri tretji vaji smo najprej poslušali kratko razlago o geomorfoloških značilnostih slovenske obale. Izvedeli smo, da je 30 % obale nastalo z odlaganjem rečnih sedimentov. Reke so oblikovale nizke oziroma akumulacijske obale. V preteklosti so bile te obale namenjene predvsem solinarstvu, danes pa so večinoma pozidane. Drugi, večinski tip obale (približno 70 %) pa so visoke oziroma abrazijske obale, za katere so značilni klifi – na primer Strunjanski klif, Debeli rtič in klif v Fiesi. V kamninski zgradbi teh območij prevladujejo fliš, rečni sedimenti (prod, pesek) in apnenec. Strme obalne stene so večinoma zgrajene iz fliša, ki ga sestavljajo plasti laporovca in peščenjaka, ta pa se razlikujeta po odpornosti na erozijo
Fotografija 1: Analiza kartiranja mestnih funkcij Kopra na Oddelku za geografijo, UP FHŠ. (Vir: osebni arhiv)
Fotografija 2: Refraktometer za merjenje slanosti morja. (Vir: osebni arhiv)
Fotografija 3 in 4: Primer klifa nad plažo Žusterna in dijaki_nje gimnazije Ptuj med izvajanjem terenskih vaj. (Vir: osebni arhiv)
Peščenjak je trša kamnina, zato nekoliko izstopa iz stene, medtem ko je laporovec mehkejši in se hitreje lomi.
Med terensko vajo smo stali pod fosilnim klifom, ki ga morje danes ne doseže več. Takšen klif preoblikujejo le še pobočni procesi, kot so delovanje vetra, dežja in temperaturna nihanja. Značilna lastnost fosilnih klifov je poraščenost z rastlinstvom, kar smo lahko jasno opazili tudi na terenu. S pametnimi telefoni smo določili usmerjenost klifa, ki je znašala približno 48° (v smeri SV). Klif je bil izpostavljen vetru s smeri JV. Določili smo tudi smer azimuta klifa na Debelem rtiču (okoli 120°) in izmerili naklon akumuliranega gradiva na plaži, ki je znašal približno 5–8°.
Na zemljevidu smo kartirali tudi območja visokih in nizkih obal. Ugotovili smo, da so nizke obale značilne za območje izlivov rek, kjer se nalagajo rečni sedimenti, medtem ko visoke obale prevladujejo na območjih, kjer je v kamninski zgradbi fliš.
Po opravljenih terenskih vajah smo se odpravili na avtobus in se vrnili proti Ptuju.
Ekskurzija nam je ponudila izjemno priložnost, da smo teoretično znanje preizkusili v praksi ter spoznali številne naravne in družbene značilnosti slovenske obale. Dan smo zaključili polni vtisov, novih izkušenj in znanja, ki smo ga imeli priložnost utrditi s terenskimi vajami.
Avtorica poročila: Zala Kramberger, 4. B
