V prostoru in času, kjer se pogostokrat zdi, da so vajeti sveta v rokah brezvestnih voditeljev, pri katerih pohlep in želja po moči ter oblasti dominirata nad željo po miroljubnem povezovanju in složnem sobivanju vseh bitij sveta, je še kako pomembno izpostavljati ideje humanistov, ki verjamejo, da ljudje z dobroto lahko rešimo svet. Takšen človekoljub je bil tudi dr. Anton Trstenjak, eden največjih slovenskih mislecev, akademik, teolog, filozof in psiholog, ki se je rodil 8. januarja 1906 v Rodmošcih pri Gornji Radgoni. Njegov poudarek, da je dobrota sonce, ki daje rast, ostaja aktualno povabilo k razmisleku o odnosih in mostovih, ki jih gradimo v družbi. Trstenjak je bil prepričan, da se je človeška genialnost, ki je žal neprestano ustvarjalna tudi v slabem, sposobna vedno znova obračati k temeljnim vrednotam in z etičnimi korekcijami ubrati pravo pot. Že pred skoraj štiridesetimi leti je poudarjal, da človek nosi v sebi neizbrisen etični imperativ, to je klic k odgovornosti – do samega sebe, do soljudi in do prihodnosti. Človek je bitje, ki išče smisel, in etični imperativ je zaveza k življenju, ki temelji na trajnih vrednotah, ne le na trenutnih užitkih.
Ob 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti velikega intelektualca, je v četrtek, 23. aprila 2026, na Gradu Negova potekal znanstveni Simpozij z naslovom »Dr. Anton Trstenjak – graditelj mostov«. Naslov simpozija je simbolno povzel Trstenjakovo življenjsko poslanstvo, tj. gradnjo mostov med človekom, skupnostjo, duhovnostjo in sodobnim svetom. S svojim delom je namreč presegal meje posameznih znanstvenih disciplin ter povezoval različna področja znanja v iskanju globljega razumevanja človeka in njegovih odnosov.
Simpozij je skozi predavanja priznanih predavateljev (Jože Ramovš, Janek Musek, Edvard Kovač, Mateja Pevec Rozman, Metod Žunec, Kristijan Musek Lešnik, Ivan Fras) osvetlil Trstenjakovo bogato delo ter njegov vpliv na področjih filozofije, psihologije, teologije in humanistike. Dogodek, ki smo se ga udeležili tudi nekateri gfml-jevci, je predstavljal priložnost za strokovni dialog in razmislek o aktualnosti njegovih idej v sodobnem času.
Zbrane so nagovorili predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, častna pokroviteljica simpozija, državni sekretar Matevž Čelik Vidmar v imenu ministrice za kulturo ter županja Občine Gornja Radgona Urška Mauko Tuš. Znanstvena prireditev, ki so jo s svojimi prelepimi glasbenimi nastopi spremljali tudi okoliški otroci, se je zlila v čudovito filozofsko-umetniško izkušnjo na zelo visoki ravni.
