Lektor pregleduje besedila ter odpravlja pravopisne, slovnične in slogovne napake ali pomanjkljivosti.
Pri tem ne preverja le vejic in napačno zapisanih besed, temveč skrbi tudi za jasnost, razumljivost in jezikovno doslednost besedila.
Lektorira lahko knjige, časopisne članke, spletne vsebine, oglase, podnapise, priročnike, diplomske naloge, poslovne dokumente in druga besedila. Način dela prilagodi vrsti besedila, njegovemu namenu in bralcem. Znanstveni članek na primer zahteva drugačne jezikovne odločitve kot mladinski roman ali oglasno sporočilo.
Med pregledovanjem popravlja napačne sklone, neustrezne besedne zveze, napačno postavljena ločila in druge jezikovne napake. Pozoren je tudi na ponavljanje besed, predolge ali nejasne povedi, neenotno zapisovanje izrazov ter nedosledno uporabo velikih začetnic, kratic, števil in drugih zapisov.
Vsake nenavadne povedi ne sme preprosto preoblikovati po svojem okusu. Upoštevati mora avtorjev slog in ohraniti pomen besedila. Če bi poseg lahko spremenil sporočilo ali če določenega dela ne razume, se mora o popravku posvetovati z avtorjem, prevajalcem ali urednikom.
Pri strokovnih besedilih preverja tudi doslednost izrazja. Če je isti pojem na različnih mestih poimenovan različno, lahko bralca zmede. Lektor zato uporablja slovarje, slovnice, pravopisne priročnike, terminološke zbirke in jezikovne svetovalnice, pri zelo specializiranih vsebinah pa sodeluje tudi s strokovnjakom za obravnavano področje.
Večina lektoriranja danes poteka na računalniku.
Lektor uporablja programe za urejanje besedil, sledenje spremembam in dodajanje komentarjev. Samodejni pregledovalniki lahko odkrijejo nekatere tipkarske in slovnične napake, vendar ne morejo vedno presoditi pomena, tona in ustreznosti besedila. Zato mora lektor vsak predlagani popravek oceniti glede na sobesedilo.
Lektorji se zaposlujejo v založbah, medijih, kulturnih in izobraževalnih ustanovah, javni upravi, prevajalskih agencijah ter drugih organizacijah, v katerih nastaja veliko besedil. Mnogi delajo samostojno in sodelujejo z različnimi naročniki. Njihov delovni čas je pogosto odvisen od rokov, zato lahko postane delo pred izdajo knjige, oddajo publikacije ali objavo vsebine precej intenzivno.
Poklic zahteva odlično znanje jezika, natančnost, potrpežljivost in sposobnost dolgotrajne zbranosti.
Dober lektor mora znati svoje popravke tudi utemeljiti in jih predstaviti tako, da sodelovanje z avtorjem ostane spoštljivo. Pomembna sta široka razgledanost in pripravljenost na stalno spremljanje razvoja jezika, novih izrazov ter sprememb v jezikovnih priročnikih.
Za delo lektorja ni predpisana ena sama izobraževalna pot, najbolj neposredno osnovo pa ponuja študij slovenistike. Koristna so tudi znanja z drugih jezikoslovnih, prevajalskih ali sorodnih humanističnih področij. Sama diploma še ne zagotavlja dobrega lektoriranja, saj se sposobnost presojanja besedila razvija tudi z branjem, praktičnim delom in poznavanjem različnih vrst besedil.
