Svetovni dan hrane obeležujemo že od leta 1981, njegova osrednja naloga pa ostaja odpravljanje lakote in podhranjenosti.
Letošnja tema se posveča novim rešitvam pri pridelavi, shranjevanju in oskrbi s hrano.
Dan, ki ga zaznamujemo 16. oktobra, je tudi priložnost za nekaj zanimivosti o tem, kaj jemo in kako s hrano ravnamo.

Ustanovitev FAO
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je bila ustanovljena 16. oktobra 1945. Njene članice so leta 1979 ta datum izbrale za svetovni dan hrane, prvič pa so ga obeležili leta 1981.
Vsako leto ima dan posebno temo. V preteklosti so bile med njimi voda, podnebne spremembe in pravica do hrane. Letošnja je posvečena inovacijam, ki lahko izboljšajo prehrano in zmanjšajo obremenjevanje okolja.
Samo devet rastlinskih vrst predstavlja večino pridelave
Ljudje za hrano gojimo približno 6.000 rastlinskih vrst. Vendar samo devet vrst, med njimi pšenica, riž in koruza, po poročilu FAO iz leta 2019 daje približno dve tretjini svetovnega rastlinskega pridelka. Vse druge gojene vrste skupaj prispevajo preostalo tretjino.
Naša preskrba s hrano je zato močno odvisna od majhnega števila poljščin. Če katero od njih prizadenejo suša, bolezen ali škodljivci, lahko to vpliva na velik del pridelave. Z gojenjem različnih vrst in sort tveganje zmanjšamo, saj niso vse enako občutljive za iste težave.
Semena hranimo tudi v skladišču na Arktiki
Na norveškem otočju Svalbard je v goro vkopano skladišče, v katerem semenske banke z vsega sveta hranijo rezervne vzorce svojih zbirk. Če izvirna zbirka postane nedostopna ali je uničena, jo lahko s temi semeni obnovijo.
Leta 2015 je vzorce prvič prevzelo raziskovalno središče ICARDA, ki je zaradi vojne v Siriji izgubilo običajni dostop do svoje semenske banke pri Alepu. Semena so posejali v Libanonu in Maroku ter z novim pridelkom začeli obnavljati zbirko. Med njimi so bila semena pšenice, leče in čičerike.

Foto: Jane Rix / Shutterstock.com
Del hrane izgubimo, še preden pride v trgovino
Po oceni FAO se je leta 2023 med spravilom in maloprodajo izgubilo približno 13 odstotkov hrane. Ostanki iz gospodinjstev in restavracij v ta podatek niso vključeni.
Izgube nastajajo med skladiščenjem, prevozom in predelavo. Pridelek lahko poškodujejo škodljivci, neustrezna embalaža ali previsoke temperature. Primerna skladišča in zanesljivo hlajenje zato pomagajo ohraniti hrano, za katero so bili voda, energija in delo že porabljeni.
Pri ohranjanju hrane nam pomagajo mikroorganizmi
Kislo zelje nastane s pomočjo mlečnokislinskih bakterij. Te porabljajo sladkorje v zelju in tvorijo mlečno kislino. Zaradi večje kislosti se številni mikroorganizmi, ki bi povzročili kvarjenje, težje razmnožujejo.
Fermentacijo uporabljamo že stoletja. Omogočila je daljše shranjevanje hrane pred razširjeno uporabo hladilnikov, hkrati pa je ustvarila nove okuse in teksture. S sodelovanjem mikroorganizmov nastajajo tudi jogurt, številni siri in kruh z drožmi. Postopki se razlikujejo, skupno pa jim je, da mikroorganizmi spreminjajo sestavine živila.

Na svetu zavržemo več kot milijardo ton hrane na leto
Po oceni Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) je leta 2022 v gospodinjstvih, gostinstvu in trgovinah nastalo približno 1,05 milijarde ton odpadne hrane. To je skoraj petina hrane, ki je bila na voljo potrošnikom. Približno 60 odstotkov te količine je nastalo v gospodinjstvih. Podatek vključuje tudi neužitne dele, denimo kosti in olupke.
V Sloveniji je leta 2025 po podatkih SURS nastalo skoraj 171.000 ton odpadne hrane. Po oceni je bilo 36 odstotkov te hrane še užitne. Prebivalec je samo doma v povprečju zavrgel 12 kilogramov še užitne hrane na leto oziroma približno kilogram na mesec.
Oznaki roka uporabnosti ne pomenita istega
»Porabiti do« označuje datum, povezan z varnostjo živila. Najdemo ga na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže meso in ribe. Po tem datumu živila ne uživamo, tudi če njegov videz in vonj nista spremenjena. Datum velja ob upoštevanju navodil za shranjevanje.
»Uporabno najmanj do« pa se nanaša na kakovost. Pravilno shranjeno živilo v nepoškodovani embalaži je lahko primerno za uživanje tudi pozneje, vendar lahko postopoma izgublja okus, hrustljavost ali druge lastnosti. Pri tej oznaki pretečeni datum sam po sebi še ne pomeni, da moramo živilo zavreči.


























