Možgani, sestavljeni iz milijard nevronov (ali živčnih celic), ki komunicirajo v bilijonih povezav, imenovanih sinapse, so eden najbolj zapletenih in fascinantnih organov v našem telesu.
Ta dejstva o človeških možganih te bodo popolnoma presenetila!
Možgani odraslega človeka tehtajo približno 1200–1400 gramov.
Veliki možgani predstavljajo 85 % teže možganov, možgani v celoti pa približno 2 % celotne človeške telesne teže. Struktura možganov je kot čvrst žele.
Približno 75 % možganov je sestavljenih iz vode.
To pomeni, da lahko dehidracija negativno vpliva na delovanje možganov. Dehidracija ter izguba natrija in elektrolitov lahko povzroči spremembe spomina in pozornosti. Da bi preprečil/a izgubo telesne ali možganske funkcije, zato poskrbi za pravilno hidracijo.
Možgani se popolnoma oblikujejo do 25. leta starosti.
Razvoj možganov se začne v zadnjem delu možganov in se prebija v sprednje dele. Zato so naši čelni režnji, ki nadzorujejo načrtovanje in sklepanje, zadnji, ki se razvijejo. Ko smo stari dve leti, so naši možgani nekje na približno 80 % končne velikosti. Do 18. leta rastejo še naprej in šele pri 25. letih dosežejo polno zrelost. Človeški možgani so glede na telesno velikost največji možgani med vsemi vretenčarji.
Zmožnost shranjevanja informacij v možganih je skoraj neomejena.
V možganih je okrog 100 milijard nevronov (živčnih celic), ki sestavljajo okrog 10 odstotkov možganov. Ti nevroni se razvejajo na več kot 100 trilijonov točk in tvorijo tisto, čemur strokovnjaki pravijo »nevronski gozd«. Vendar pa se lahko pri nekaterih boleznih, kot je Alzheimerjeva bolezen, nekateri nevroni poškodujejo in prenehajo delovati, kar še posebej vpliva na spomin.
Človeški možgani lahko ustvarijo približno 23 vatov energije (dovolj za napajanje žarnice).
Ustvarjanje vse te energije zahteva počitek. Ustrezen spanec pomaga pri nemotenem delovanju možganskih poti. Pomanjkanje spanja pa lahko poveča kopičenje beljakovine v možganih, ki je povezana z nastankom Azheimerjeve bolezni.
Normalno je, da nam včasih misli tavajo.
Raziskave so pokazale, da so deli možganov, ki nadzorujejo »misli, ki niso povezane z opravili« (kot je npr. sanjarjenje), skoraj vedno aktivni, ko možgani mirujejo.
Glavoboli so posledica kemične reakcije.
Kemična aktivnost v možganih, živcih ali krvnih žilah, ki obkrožajo lobanjo, ali mišicah glave in vratu, lahko igra ključno vlogo pri glavobolih. Serotonin je kemikalija, ki je potrebna za komunikacijo med živčnimi celicami. Ko se raven serotonina ali estrogena spremeni, se lahko kot posledica pojavi glavobol ali migrena.
Mit je, da uporabljamo le 10 % svojih možganov.
Pravzaprav uporabljamo vse. Med spanjem porabimo celo več kot 10 odstotkov. Čeprav je res, da v danem trenutku ne delujejo vse možganske regije hkrati, so raziskovalci možganov, ki uporabljajo slikovno tehnologijo, pokazali, da je tako kot telesne mišice večina možganskih delov neprekinjeno aktivnih v 24-urnem obdobju.
Naši možgani porabijo 20 % kisika in krvi v telesu.
Možgani potrebujejo stalno oskrbo s kisikom. Že pet minut brez kisika lahko povzroči odmrtje nekaterih možganskih celic, kar povzroči resno poškodbo možganov. Vsako minuto skozi možgane prav tako preteče med 750-1000 mililitrov krvi.
