Med gledanjem kratkih videov lahko hitro izgubimo občutek za čas.
TikTok, Instagram Reels in YouTube Shorts združujejo kratke posnetke, prilagojena priporočila ter neprekinjen vir, v katerem skoraj ni naravnega trenutka za prekinitev. Raziskave kažejo, da lahko takšen način gledanja vpliva na zaznavanje časa in doživljanje dolgčasa.
Kaj nas torej zadržuje pred zaslonom dlje, kot smo nameravali?
Naslednji posnetek ostaja presenečenje
Pri gledanju kratkih videov ne vemo, kaj se bo pojavilo naslednje. En posnetek je lahko nezanimiv, drugi smešen, tretji pa prikazuje prav tisto temo, ki nas trenutno zanima.
Ker je naslednji video oddaljen le en gib s prstom, ga hitro preverimo. Tudi če nas nekaj posnetkov ne pritegne, nadaljujemo v pričakovanju zanimivejše vsebine.
Takšen način uporabe je povezan z nepredvidljivostjo. Kadar ne vemo, kdaj bomo naleteli na nekaj, kar nas bo zabavalo ali presenetilo, smo vedenje pripravljeni ponavljati dlje. Pri kratkih videih to pomeni vedno nov ogled.
Algoritem spremlja odzive uporabnika
Videi na zaslonu niso razvrščeni naključno. Priporočilni algoritmi upoštevajo, kaj uporabnik všečka, komentira in deli, pa tudi, kako dolgo gleda posamezen posnetek in katerega hitro preskoči.
Če se nekdo pogosto ustavlja pri videih o določeni seriji, glasbenem izvajalcu, športu ali videoigri, mu bo platforma začela prikazovati več podobnih vsebin. Že nekoliko daljši ogled lahko nakaže zanimanje, tudi če uporabnik posnetka ne všečka.
Vir videov zato sčasoma postaja vse bolj prilagojen posamezniku. To pojasnjuje, zakaj lahko dva uporabnika iste aplikacije dobivata povsem različne vsebine in zakaj se včasih zdi, da algoritem zelo dobro pozna naše interese.
Zakaj izgubimo občutek za čas?
Posamezen video traja le nekaj sekund ali minut. Ogled naslednjega se zato ne zdi kot velika odločitev. Toda kratki časovni odseki se hitro seštejejo.
Raziskovalci so leta 2025 v eksperimentalni študiji preverjali, kako gledanje kratkih videov vpliva na zaznavanje časa. Ugotovili so, da so udeleženci po uporabi TikToka težje natančno ocenili, koliko časa je minilo. Večja vključenost v vsebino je bila povezana z večjim odstopanjem pri oceni časa.
K temu lahko prispevata tudi hitrost in raznolikost posnetkov. Podobe, zvoki in teme se nenehno menjavajo, zato je pozornost ves čas usmerjena v novo vsebino.
Raziskava Univerze v Torontu, ki je zajela več kot 1200 udeležencev, je pokazala še nekaj zanimivega. Ljudje pogosto preskakujejo med videi, ker želijo pregnati dolgčas, vendar se lahko zaradi pogostega menjavanja vsebin na koncu počutijo še bolj zdolgočasene.
Vir videov nima jasnega konca
Pri filmu, epizodi serije ali poglavju v knjigi obstaja trenutek, ko se vsebina konča. Takrat se lahko odločimo, ali želimo nadaljevati.
Pri kratkih videih takšnega premora ni. Naslednji posnetek je že pripravljen, aplikacija pa lahko vsebino predvaja tako dolgo, dokler je uporabnik ne zapre.
Februarja 2026 je na takšno zasnovo opozorila tudi Evropska komisija. V predhodnih ugotovitvah preiskave TikToka je izpostavila neprekinjen vir vsebin, samodejno predvajanje, obvestila in močno prilagojena priporočila. Po njeni oceni lahko kombinacija teh funkcij spodbuja pretirano uporabo aplikacije, TikTok pa naj ne bi dovolj dobro ocenil tveganj za uporabnike, zlasti mladoletne.
Kaj lahko pomaga?
Časovna omejitev uporabe lahko ustvari premor, ki ga sam vir videov nima. Koristni so tudi izklop nepotrebnih obvestil, odstranitev aplikacije z začetnega zaslona in uporaba telefona zunaj časa, namenjenega učenju, druženju ali spanju.
Pomaga lahko že preverjanje časa pred odprtjem aplikacije in po nekaj ogledanih videih. Tako hitreje opazimo razliko med načrtovanimi petimi minutami in časom, ki smo ga na aplikaciji dejansko preživeli.
Kratki videi sami po sebi niso nujno problematični. Pozornost zahtevajo predvsem takrat, ko zaradi njih redno odlagamo obveznosti, skrajšujemo spanec ali aplikacijo odpremo povsem avtomatično. Njihova privlačnost namreč ni odvisna samo od vsebine, temveč tudi od načina, kako nam jo platforma ponuja.
