Jagode

SKRIVNOSTI JAGOD, KI JIH (VERJETNO) ŠE NE POZNAŠ

Jagode sodijo med najbolj priljubljene poletne sadeže.

 

Z značilno rdečo barvo, sladkim okusom in sočno teksturo vsako leto znova osvajajo naše krožnike (in naša srca).

 

A za njihovo privlačno zunanjostjo se skriva več, kot si morda misliš. Jagode namreč skrivajo tudi številna zanimiva in nepričakovana dejstva.

 

Jagode

 

Skrivnostna jagoda

Znanstveno gledano jagoda ni pravi sadež. Tisto, kar običajno imenujemo sadež, je v resnici razširjena cvetna osnova rastline. Pravi plodovi so majhne “pikice” na površini jagode, ki jih botaniki imenujejo aheniji – in prav v teh se skrivajo semena.

 

En sadež, sto semen

Povprečna jagoda ima približno 200 teh drobnih semen na svoji površini. Je edini sadež, ki nosi svoja semena zunaj, kar jo uvršča med botanične posebnosti.

 

Vitaminska bomba

Ena skodelica svežih jagod vsebuje več vitamina C kot srednje velika pomaranča. Poleg tega so bogate z antioksidanti, vlakninami in imajo zelo malo kalorij, kar jih uvršča med najbolj zdrave sezonske prigrizke.

 

Jagode in vrtnice? Sorodnici!

Jagode pripadajo botanični družini rožnic (Rosaceae), v katero sodijo tudi vrtnice, jablane, hruške in celo mandlji. Ta sorodstvena povezava pojasnjuje njihov prijetno sladek vonj in mehko teksturo.

 

Jagode

 

Od divjine do plantaž

Čeprav so divje jagode ljudje nabirali že v prazgodovini, se je današnja, večja in bolj sočna različica jagode pojavila šele v 18. stoletju. V Franciji so takrat križali ameriške in čilske vrste in ustvarili sorto, ki je postala osnova za sodobno pridelavo jagod.

 

Ljubezen na prvi ugriz

Zaradi srčaste oblike in rdeče barve so jagode v zgodovini pogosto simbolizirale ljubezen in strast. V antični Grčiji naj bi bile posvečene Afroditi, boginji ljubezni, v nekaterih kulturah pa so verjeli, da celo prinašajo srečo v romantičnih odnosih.

 

Raznolikost brez meja

Po svetu poznamo več kot 600 različnih sort jagod, ki se razlikujejo po velikosti, barvi, okusu in času zorenja. Medtem ko so nekatere sorte bolj sladke, imajo druge izrazito kislo noto – kar pride prav pri pripravi marmelad ali osvežilnih pijač.

 

Jagode so bile včasih zdravilo

V srednjem veku so jih uporabljali kot naravno zdravilo za različne težave – od prebavnih motenj do depresije. V ljudski medicini so verjeli, da jagode čistijo kri in pomlajujejo kožo.

 

Obstajajo tudi bele jagode (ananas jagode)

Redkejša sorta jagod, imenovana pineberry, je bela z rdečimi semeni in ima okus, ki spominja na ananas. Zaradi videza marsikoga zmede – a gre za povsem naravno sorto.

 

Jagode

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje

Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje

Poklic se predstavi:

Biolog

Biolog

Smer se predstavi:

GRADBENI TEHNIK – PTI

GRADBENI TEHNIK – PTI

Novice iz uredništva:

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

Včasih se učenja lotiš, ker te snov res zanima.   Drugič te za mizo spravijo napovedano ocenjevanje, želja po dobri oceni ali občutek, da ne smeš razočarati drugih. V vseh primerih imaš razlog za učenje, vendar ne gre za enako vrsto motivacije.   Pri...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...