V zadnjih letih se podnebne spremembe vedno bolj pogosto pojavljajo v novicah.
Govori se o vročinskih valovih, sušah, poplavah in požarih, znanstveniki pa opozarjajo, da se bo planet v prihodnjih desetletjih še naprej segreval. Ob takšnih informacijah ni presenetljivo, da mnogi ljudje, predvsem mladi, občutijo skrb za prihodnost.
Takšne občutke opisujemo z izrazom podnebna oz. ekološka anksioznost.
Gre za izraz, ki opisuje strah, skrb ali žalost, povezane s podnebnimi spremembami in stanjem okolja. Psihologi poudarjajo, da to ni uradna duševna motnja, temveč čustveni odziv na zelo realen globalni problem.
Kaj je podnebna anksioznost
Podnebna anksioznost se lahko kaže na različne načine. Nekateri ljudje pogosto razmišljajo o tem, kakšna bo prihodnost planeta, drugi občutijo žalost ali jezo, ko slišijo novice o uničevanju narave ali neukrepanju politikov. Pogost je tudi občutek nemoči, kot da posameznik sam ne more vplivati na tako velik problem.
Pri nekaterih se pojavi tudi občutek krivde zaradi vsakodnevnih navad, na primer zaradi uporabe plastike, potovanj ali potrošniškega načina življenja. Čeprav so takšni občutki lahko neprijetni, so pogosto povezani s tem, da ljudem ni vseeno za okolje.
Raziskave kažejo, da takšne skrbi pogosto doživljajo predvsem mladi. Deloma zato, ker so zelo izpostavljeni informacijam na družbenih omrežjih, deloma pa tudi zato, ker bodo prav oni živeli z dolgoročnimi posledicami podnebnih sprememb.
Zakaj ta občutek postaja vse pogostejši
Podnebne spremembe so danes veliko bolj vidne kot v preteklosti. Ekstremni vremenski pojavi se pojavljajo pogosteje in o njih veliko poročajo mediji. Poleg tega informacije o okoljski krizi hitro krožijo po družbenih omrežjih, kjer so pogosto predstavljene na dramatičen način.
Stalna izpostavljenost takšnim novicam lahko okrepi občutek, da je prihodnost negotova ali celo brezupna. Ko se temu pridruži še občutek, da posameznik sam ne more veliko spremeniti, se lahko razvije občutek nemoči.
Ali je skrb vedno slaba
Skrb za okolje sama po sebi ni nekaj negativnega. Pravzaprav je lahko pomemben razlog, da začnemo razmišljati o svojem načinu življenja in vplivu na okolje. Pri mnogih prav takšni občutki spodbudijo zanimanje za trajnostne navade, varovanje narave ali družbeni aktivizem.
Težava nastane takrat, ko občutki strahu ali brezizhodnosti postanejo tako močni, da začnejo vplivati na vsakdanje življenje. Če se človek ves čas počuti nemočnega ali prepričanega, da prihodnost ne prinaša nič dobrega, lahko to poveča občutek tesnobe. Pomembno je razumeti, da prihodnost ni vnaprej določena. Na to, kakšen bo svet v prihodnosti, vplivajo odločitve posameznikov, družbe in politike.
Kako se spoprijeti s podnebno tesnobo
Pri soočanju s podnebno anksioznostjo lahko pomaga že pogovor. Veliko mladih ima podobne občutke, zato lahko deljenje skrbi s prijatelji, družino ali učitelji zmanjša občutek osamljenosti.
Pomembno je tudi, da imamo uravnotežen odnos do informacij. Biti informiran o dogajanju v svetu je koristno, vendar lahko neprestano spremljanje negativnih novic poveča občutek tesnobe. Včasih pomaga, če zavestno omejimo čas, ki ga namenimo takim vsebinam.
Mnogim pomaga tudi občutek, da lahko sami nekaj naredijo ali da lahko prispevajo. To ne pomeni, da mora posameznik rešiti globalni problem, lahko pa sodeluje pri manjših lokalnih pobudah, kot so okoljski projekti, čistilne akcije ali ozaveščanje drugih. Takšne dejavnosti pogosto zmanjšajo občutek nemoči.
