Nekatere sanje so tako žive, da o njih razmišljamo še ves dan.
Pri drugih že nekaj minut po prebujanju ne vemo več, kaj se je v njih dogajalo.
Razlika ni nujno v tem, kako dolgo ali koliko smo sanjali. Na pomnjenje sanj vplivajo predvsem faza spanja, trenutek prebujanja in dogajanje v možganih.
Zakaj nam torej nekatere sanje ostanejo v spominu, druge pa skoraj takoj pozabimo?
Sanjamo v različnih delih noči
Sanje se lahko pojavijo v vseh fazah spanja, vendar so običajno najbolj žive, čustvene in povezane v zgodbo med REM fazo spanja. To je faza, v kateri se oči pod zaprtimi vekami hitro premikajo, možgani pa so zelo dejavni.
REM faza se ponoči večkrat ponovi, posamezna obdobja pa proti jutru postajajo daljša. Zato je več možnosti, da se bomo sanj spomnili, če se zbudimo med to fazo ali tik po njej. Če po sanjah spimo naprej in se prebudimo šele pozneje, se lahko njihova vsebina do takrat že izgubi.
Tudi sanje iz drugih faz spanja si je mogoče zapomniti, vendar so pogosto manj slikovite ter bolj podobne posameznim mislim, prizorom ali občutkom.
Spomin na sanje je zelo občutljiv
Med spanjem možgani informacij ne shranjujejo na enak način kot v budnem stanju. Dogajanje v sanjah zato pogosto ne postane trden spomin, ki bi ga lahko pozneje brez težav priklicali.
Ob prebujanju se lahko sanj še spomnimo, toda ta spomin je zelo nestabilen. Če takoj začnemo razmišljati o tem, koliko je ura, kaj moramo tisti dan narediti ali katera obvestila so se pojavila na telefonu, nove informacije hitro preusmerijo pozornost.
Zato se lahko zgodi, da se sanj ob prvem prebujanju še zavedamo, čez nekaj minut pa se ne spomnimo niti njihove osnovne vsebine.
Pomemben je trenutek prebujanja
Več možnosti za pomnjenje sanj imamo, kadar se prebudimo neposredno iz njih. Včasih nas prebudi budilka, zvok iz okolice ali samo dogajanje v sanjah. Takrat se njihova vsebina za kratek čas prenese v budno zavest.
Če je prebujanje kratko in nato takoj znova zaspimo, se ga zjutraj morda sploh ne spomnimo. Kljub temu je lahko prav takšen trenutek omogočil, da se del sanj ohrani.
Raziskave kažejo tudi, da se ljudje, ki se svojih sanj pogosto spominjajo, ponoči v povprečju večkrat za kratek čas prebudijo. To jim lahko ponudi več priložnosti, da se sanje shranijo v spomin. Pogostejše pomnjenje zato ne pomeni nujno, da sanjajo več kot drugi.
Zakaj si nenavadne sanje lažje zapomnimo?
Sanje, ki povzročijo močan strah, veselje, presenečenje ali zadrego, lažje pritegnejo pozornost tudi po prebujanju. Enako velja za nenavadne prizore, ki močno odstopajo od vsakdanjih izkušenj.
Nočna mora nas lahko denimo prebudi prav v trenutku največje napetosti. Ker smo ob prebujanju čustveno vznemirjeni in o dogajanju še nekaj časa razmišljamo, je več možnosti, da si ga bomo zapomnili.
To pa ne pomeni, da se spomnimo vseh čustvenih sanj. Na njihov priklic še vedno vplivajo faza spanja, način prebujanja in pozornost, ki jim jo namenimo v prvih trenutkih budnosti.
Ali si lahko sanje zapomnimo bolje?
Najbolj pomaga, če po prebujanju nekaj trenutkov ostanemo pri miru in poskušamo obnoviti zadnji prizor, občutek ali osebo iz sanj. Iz enega ohranjenega koščka se lahko postopoma vrnejo še druge podrobnosti.
Sanje je najbolje zapisati ali posneti takoj, saj lahko že nekajminutni odlog pomeni, da bo večina vsebine izginila. Ni treba zapisati celotne zgodbe. Včasih zadostujejo že kraj, glavna oseba, nenavaden dogodek in občutek ob prebujanju.
Redno zapisovanje lahko izboljša priklic, vendar ne zato, ker bi zaradi njega začeli sanjati več. Predvsem se navadimo, da sanjam takoj po prebujanju namenimo pozornost, še preden jih preglasijo misli na novi dan.
To, da se neke noči ne spomnimo ničesar, torej še ne pomeni, da nismo sanjali. Veliko verjetneje je, da se sanje preprosto niso dovolj trdno zapisale v spomin.
