Če imaš psa, si verjetno že opazil/a, da včasih zastriže z ušesi ob zvoku, ki ga sam sploh ne slišiš, ali nagne glavo, ko mu nekaj govoriš.
Ko začne mahati z repom, pa verjetno pomisliš, da je vesel. Toda ta gib nima vedno istega pomena.
Danes, 26. avgusta, obeležujemo svetovni dan psov.
Ob tej priložnosti smo zbrali nekaj zanimivosti o tem, kako psi vidijo in slišijo svet, se odzivajo na naše kretnje ter sporazumevajo med seboj.
Psi ne vidijo samo črne, bele in sive
Dolgo je veljalo prepričanje, da psi sveta ne vidijo v barvah. Njihov barvni vid je res drugačen od človeškega, vendar ni črno-bel.
Ljudje imamo praviloma tri vrste čepkov, torej celic v očesni mrežnici, ki sodelujejo pri zaznavanju barv. Psi imajo dve vrsti, zato njihov vid imenujemo dvobarvni ali dikromatski. Dobro razlikujejo predvsem modre in rumene odtenke, precej težje pa ločijo rdečo od zelene. Njihov barvni vid je zato nekoliko podoben vidu človeka z rdeče-zeleno barvno slepoto.
Modro igračo bo pes na zeleni travi zato verjetno lažje razločil kot rdečo, pri iskanju pa si pomaga tudi z zaznavanjem gibanja in vonjem.
Povezujejo izraz na obrazu in zvok glasu
Če je nekdo jezen, lahko to opazimo na njegovem obrazu in slišimo v njegovem glasu. Raziskave kažejo, da lahko informacije iz obeh virov povežejo tudi psi.
V enem od poskusov so jim hkrati pokazali fotografiji dveh različnih obraznih izrazov in predvajali vesel ali jezen glas. Psi so dlje gledali obraz, ki se je ujemal s čustvenim tonom posnetka. Podobno so se odzvali pri obrazih in oglašanju drugih psov.
To ne pomeni, da človeška čustva razumejo enako kot ljudje. Kaže pa, da lahko razlikujejo pozitivne in negativne čustvene informacije ter povežejo tisto, kar vidijo, s tistim, kar slišijo.
Psi slišijo zvoke, ki jih ljudje ne zaznamo
Človeško uho pri mladih in zdravih ljudeh praviloma zazna frekvence do približno 20 kilohertzev, psi pa lahko slišijo tudi zvoke s frekvenco okoli 45 kilohertzev ali več. Natančna meja se razlikuje glede na starost, pasmo in način merjenja.
Zato lahko pes zazna zelo visoke tone, ki jih človek sploh ne sliši. Na tem temelji tudi delovanje pasjih piščalk: njihov zvok je za psa slišen, človeku pa se lahko zdi skoraj ali povsem neslišen. Tako kot pri ljudeh se lahko tudi pri psih sluh s starostjo poslabša.
Razumejo, kaj jim kažemo s prstom
Če človek pokaže proti enemu od dveh predmetov, bo pes pogosto pogledal ali odšel v nakazano smer. Takšna kretnja se nam zdi preprosta, vendar je vse živali ne razumejo enako dobro.
Psi postanejo pozorni na človeško kazanje že zgodaj. Raziskovalci so ugotovili, da so lahko že štirimesečni psi s pomočjo kratke kretnje s prstom našli skrito hrano.
Na njihovo uspešnost sicer vplivajo vrsta kretnje, okoliščine in pretekle izkušnje. Kljub temu rezultati kažejo, da so psi zelo pozorni na človeško govorico telesa.
Mahanje z repom ne pomeni vedno veselja
Rep lahko razkrije veliko o počutju psa, vendar samo mahanje še ne pomeni, da je sproščen in prijazen. Pomembni so hitrost, višina in smer gibanja pa tudi drža preostalega telesa.
V raziskavi so psi opazovali posnetke drugega psa, ki je z repom mahal predvsem proti levi ali desni strani svojega telesa. Ob posnetkih mahanja v levo so izmerili višji srčni utrip in opazili več vedenja, povezanega s tesnobo.
Rezultati kažejo, da psi zaznajo tudi smer, v katero z repom maha drug pes. Pri presoji njegovega razpoloženja pa se ne smemo zanašati samo na rep, temveč moramo opazovati celotno telo in okoliščine.
Nagibanje glave je morda povezano s pozornim poslušanjem
Značilno nagibanje glave pogosto razlagamo kot znak, da pes poskuša razumeti človeka. Natančnega razloga za to vedenje znanstveniki še ne poznajo, ena raziskava pa je odkrila zanimivo povezavo.
Raziskovalci so opazovali 40 psov, medtem ko so jim lastniki naročili, naj prinesejo določeno igračo. Sedem psov, ki so poznali imena igrač, je glavo nagnilo v 43 odstotkih poskusov. Pri drugih psih se je to zgodilo le v dveh odstotkih poskusov.
Rezultati nakazujejo, da bi bilo nagibanje glave v nekaterih primerih lahko povezano s pozornostjo in obdelavo pomembnega zvoka. Ne dokazujejo pa, da vsak pes ob nagibu glave razmišlja o pomenu izgovorjene besede.
Psi se ne hladijo s potenjem kot ljudje
Psi se potijo le v omejenem obsegu, predvsem skozi blazinice tačk, zato se v vročini ne morejo učinkovito ohlajati s potenjem po celotnem telesu. Vlažne odtise tačk lahko sicer opazimo ob visokih temperaturah ali vznemirjenju, vendar ima takšno potenje pri uravnavanju telesne temperature le manjšo vlogo.
Odvečno toploto oddajajo predvsem s sopenjem. Med hitrim dihanjem vlaga izhlapeva z jezika in iz dihalnih poti, s tem pa se telo postopoma hladi. Ker je ta način manj učinkovit od človeškega potenja, so psi v vročem in vlažnem vremenu bolj izpostavljeni pregrevanju.
