Si predstavljaš, da bi spal_a stoje, visel_a z glavo navzdol ali med spanjem imel_a odprto eno oko?
Pri ljudeh bi bilo to precej nenavadno, v živalskem svetu pa so takšni načini spanja čisto smiselni.
Živali spijo na zelo različne načine — nekatere zaradi varnosti, druge zaradi načina življenja, tretje zato, ker morajo tudi med počitkom dihati, plavati ali paziti na mladiče.
Delfini spijo samo z eno polovico možganov
Delfini so sesalci, kar pomeni, da morajo priti na površje po zrak. Če bi zaspali tako globoko kot ljudje, bi bilo to zanje nevarno. Zato uporabljajo poseben način spanja, pri katerem počiva samo ena polovica možganov, druga pa ostane budna. Temu pravimo enohemisferno spanje. Medtem imajo pogosto odprto eno oko, drugo pa zaprto.
Tako lahko delfin počiva, hkrati pa še vedno diha, plava in opazuje okolico. Zveni kot supermoč, ampak zanj je to nujen način preživetja.
Žirafe spijo zelo malo
Žirafe so med živalmi, ki spijo precej malo. Ker so velike rastlinojede živali, morajo biti v naravi pozorne na plenilce, poleg tega pa vstajanje iz ležečega položaja pri tako veliki živali ni ravno hitro. Zato pogosto počivajo v kratkih obdobjih.
Včasih spijo stoje, globlji spanec pa si privoščijo v krajših trenutkih, ko se uležejo in vrat položijo nazaj proti telesu. Videti je nenavadno, ampak za žirafo je to čisto smiseln način počitka.
Netopirji spijo obrnjeni na glavo
Netopirji so znani po tem, da visijo z glavo navzdol. To ni samo dramatična poza iz risank, ampak zelo praktičen položaj. Njihove noge niso narejene za dobro hojo ali tek, so pa odlično prilagojene za visenje. Ko netopir visi, mu posebna zgradba tetiv pomaga, da se kremplji skoraj samodejno oprimejo podlage.
Tak položaj jim pomaga tudi pri vzletu. Ker niso najbolj spretni pri odrivu s tal, se iz visečega položaja preprosto spustijo in poletijo.
Pingvini si privoščijo mini dremeže
Nekatere živali ne spijo dolgo naenkrat, ampak v zelo kratkih delih. Posebej zanimiva je vrsta bradatih pingvinov, pri katerih so znanstveniki opazili več tisoč kratkih dremežev na dan. Posamezni dremeži lahko trajajo le nekaj sekund, skupaj pa se nabere dovolj počitka.
To jim pride prav predvsem med gnezdenjem, ko morajo paziti na jajca ali mladiče, hkrati pa ostati pozorni na nevarnosti okoli sebe.
Konji lahko spijo stoje
Konji lahko del počitka opravijo kar stoje. To jim omogoča poseben mehanizem v nogah, zaradi katerega lahko stojijo z manj napora. V naravi je to zelo koristno, saj lahko v primeru nevarnosti hitreje zbežijo.
Vseeno pa tudi konji potrebujejo globlji spanec, za katerega se običajno uležejo. Spanje stoje torej ne pomeni, da nikoli ne ležejo, ampak da lahko veliko počitka opravijo na način, ki jim omogoča hitro reakcijo.
Nekatere ptice lahko dremajo med letenjem
Ptice selivke lahko preletijo ogromne razdalje, zato se pri nekaterih vrstah pojavljajo posebne oblike počitka med letom. Pri fregatkah, morskih pticah iz rodu Fregata, so raziskave pokazale, da lahko med letenjem spijo zelo kratek čas, včasih z eno polovico možganov.
To ne pomeni, da med letom spijo tako udobno kot v gnezdu. Gre bolj za kratke, previdne dremeže, ki jim pomagajo zdržati dolge poti.
Morske vidre spijo na vodi
Morske vidre pogosto počivajo na hrbtu, medtem ko plavajo na gladini. Da jih tok ne bi odnesel predaleč, se lahko ovijejo v alge ali pa se držijo skupaj z drugimi vidrami. Zaradi tega so fotografije spečih vider pogosto videti skoraj preveč prikupne, da bi bile resnične.
Pri njih spanje ni samo počitek, ampak tudi način, kako ostati na varnem mestu.
