Ko govorimo o komunikaciji, najprej pomislimo na pogovor, pisanje sporočill ali družbena omrežja.
Redkeje si predstavljamo, da bi se lahko pogovarjale tudi rastline.
A sodobna biologija kaže, da rastline med seboj izmenjujejo informacije na več presenetljivo naprednih načinov – čeprav nimajo možganov, živcev ali glasilk. Njihova komunikacija je počasna, tiha in pogosto nevidna, vendar izjemno učinkovita.
Kemijska sporočila v zraku
Ko rastlino poškodujejo žuželke, ali ko jo napade bolezen (to so tisti mikrobi, kot so bakterije in glive, ki rastlinam škodujejo), začne sproščati posebne vonjave oziroma kemikalije. Te potujejo po zraku in služijo kot opozorilo sosednjim rastlinam. Sosednje rastline tako prejmejo signal, da je v okolici nevarnost, zato okrepijo lastno zaščito.
V naravi to deluje kot neke vrste alarmni sistem, ki pomaga celotni rastlinski skupnosti.
Podzemni komunikacijski sistem: mreža gliv
Pod zemljo se dogaja nekaj še bolj zanimivega. Koreninski sistem rastlin je povezan z glivami, ki tvorijo ogromno podzemno mrežo. Znanstveniki temu rečejo mikorizna mreža – včasih celo “gozdni internet”, ki omogoča prenos informacij med rastlinami.
Prek te mreže se prenašajo voda, hranila in opozorilni signali. Če je ena rastlina v stresu – na primer nima dovolj vode – lahko o tem posredno “obvesti” rastline okoli sebe. Včasih odrasla drevesa celo pošiljajo hranila mladim poganjkom, da lažje preživijo.
Prepoznavanje sorodnikov
Rastline lahko zaznajo, ali rastejo v bližini sorodnih osebkov. Ko rastlina zazna “sorodnika”, običajno manj agresivno tekmuje za hranila in prostor. Ko pa zazna tujo rastlino druge vrste, se njena tekmovalnost poveča: razvije obsežnejše korenine ali spremeni obliko rasti, da si zagotovi več svetlobe.
To vedenje kaže, da rastline razločujejo med različnimi vrstami in celo med različnimi genetskimi različicami lastne vrste.
Klic na pomoč
Nekatere rastline o nevarnosti ne opozorijo zgolj svojih “sosed”, temveč vključijo tudi druge organizme. Ko so napadene, sproščajo snovi, ki privabijo naravne sovražnike škodljivcev. Primer: koruza, ki jo napadajo gosenice, sprošča hlapne spojine, ki privabijo parazitske ose, te pa napadejo gosenice.
Takšen sistem sodelovanja med rastlinami in živalmi je rezultat dolge evolucije in kaže na izjemno zapletenost ekosistemov.
Zaznavanje vibracij
Raziskave nakazujejo, da rastline zaznavajo vibracije. Vibracije, ki nastajajo pri prehranjevanju žuželk, lahko sprožijo obrambne odzive, medtem ko druge vrste vibracij (npr. zvok vetra) ne povzročijo enakega učinka. To pomeni, da rastline razlikujejo med različnimi dražljaji iz okolja, čeprav nimajo klasičnih čutil.
