Pozornost ni pomembna samo pri učenju.
Potrebujemo jo tudi pri poslušanju, branju, ustvarjanju, pogovorih in prostem času.
Družbena omrežja lahko postopoma vplivajo tudi na te navade.
Zaradi hitrih vsebin, obvestil in stalne možnosti preverjanja se lahko navadimo na pogoste prekinitve. Posledično je lahko težje ostati pri eni stvari dlje časa — tudi takrat, ko telefona nimamo v roki.
Pozornost v svetu hitrih vsebin
Družbena omrežja temeljijo na nenehnem toku novih vsebin. Vsakič, ko odpremo aplikacijo, nas lahko čaka nekaj novega: posnetek, fotografija, odziv, trend ali sporočilo. Prav to pričakovanje novega, neznanega je eden od razlogov, zakaj se je težko ustaviti.
Raziskave o mladostnikih in digitalnih medijih kažejo, da je pogosta uporaba družbenih omrežij lahko povezana s težavami pri pozornosti, čeprav učinki niso pri vseh enaki in niso odvisni samo od časa pred zaslonom. Pomembni so tudi vsebina, način uporabe, spanje, počutje in okolje.
Stalne prekinitve imajo učinek
Ena večjih težav niso samo družbena omrežja, ampak prekinitve. Obvestilo, vibracija ali samo misel, da se je mogoče nekaj zgodilo, lahko prekinejo zbranost. Po prekinitvi se moramo znova vrniti k temu, kar smo počeli.
Če se to dogaja ves dan, lahko postane zbranost bolj naporna. Ne gre le za učenje, ampak tudi za branje daljšega besedila, gledanje filma brez preverjanja telefona, poslušanje pogovora ali vztrajanje pri eni nalogi dlje časa. Študije o obvestilih in uporabi pametnih telefonov kažejo, da so prekinitve povezane s slabšo pozornostjo oziroma kognitivnim nadzorom.
Dolgčas postane težje prenašati
Dolgčas pogosto razumemo kot nekaj, čemur se je treba čim prej izogniti. A prav trenutki, ko se nič posebnega ne dogaja, nam lahko dajo prostor za razmišljanje, počitek ali nove ideje.
Ko vsak tak trenutek takoj zapolnimo s telefonom, se lahko postopoma navadimo na stalne dražljaje. Če ob čakanju, tišini ali zahtevnejši nalogi vedno odpremo aplikacijo, lahko počasnejše dejavnosti, kot so branje, ustvarjanje ali daljši pogovor, hitreje postanejo naporne.
Zakaj je težko nehati scrollati
Družbena omrežja niso naključen seznam objav. Algoritmi izbirajo vsebine, za katere predvidevajo, da nas bodo zadržale čim dlje. To pomeni, da znajo zelo dobro ujeti našo pozornost, ni pa nujno, da nam pomagajo z njo dobro upravljati.
Zato lahko na telefonu ostanemo dlje, kot smo nameravali. Ne zato, ker nimamo samokontrole, ampak ker so aplikacije zasnovane tako, da ponujajo vedno novo vsebino. Pri družbenih omrežjih tako ni pomemben samo čas pred zaslonom, ampak tudi to, kaj zaradi njega izpustimo. Če uporaba posega v spanje, gibanje, obveznosti ali odnose v živo, lahko vpliva na počutje, zbranost in vsakdanje navade.
Kako pozornost krepiti tudi drugače?
Če družbena omrežja vplivajo na to, da se hitreje navadimo kratkih vsebin in pogostih prekinitev, je smiselno pozornost krepiti tudi v drugo smer. Ne gre samo za manj telefona, ampak za več trenutkov, ko smo dlje časa pri eni stvari.
To so lahko čisto običajne dejavnosti: branje daljšega besedila, pogovor brez sprotnega preverjanja obvestil, sprehod brez slušalk, ustvarjanje, šport ali gledanje filma brez vmesnega scrollanja. Takšni trenutki možganom dajo drugačen ritem — manj prekinitev, manj hitrega preskakovanja in več časa za poglobitev.
Pomaga tudi, da si zahtevnejših stvari ne organiziramo enako kot družbenih omrežij. Vse ne more biti kratko, hitro in takoj zanimivo. Nekatere stvari potrebujejo več časa, malo potrpežljivosti in prostor, da se v njih sploh lahko zares zberemo.
