Friendzone

KAJ STORITI, KO SE ZNAJDEŠ V “FRIENDZONU”?

Včasih je najtežji del odnosa to, da ne veš, kako ga sploh poimenovati.

 

Poznaš to situacijo? Z nekom si ves čas v stiku. Pišeta si vsak dan, pogovori so dolgi, osebni in pogosto trajajo do pozno v noč. Ko sta skupaj, se vse zdi naravno. Preveč naravno, da bi bilo samo prijateljstvo. A hkrati nikoli ne veš, pri čem si. Sta samo prijatelja ali pa je v zraku še kaj več? In kar je najhuje – strah te je vprašati, ker ne želiš vsega uničiti.

 

In potem ugotoviš, da si nekje v “friendzonu”. Tam, kjer ni jasnih znakov in kjer se vsak korak zdi majhno tveganje.

 

Friendzone

 

Je vse v tvoji glavi?

 

Problem “friendzona” ni samo v drugi osebi, ampak tudi v naših interpretacijah. Ko nam je nekdo všeč, vsako gesto beremo skozi čustveni filter. Hitro se ujamemo v razmišljanje, da nekaj pomeni več, kot v resnici pomeni.

 

A hkrati obstajajo razlike med iskrenim prijateljstvom in nečim, kar ima romantični potencial. Ko se nekdo rad pogovarja s tabo, ti zaupa osebne stvari, si želi tvoje družbe tudi takrat, ko ni pravega razloga, in mu ni vseeno, s kom preživljaš čas, je povsem logično, da si zmeden/a. Zmeda pa se običajno pojavi tam, kjer meje niso več jasne.

 

Zakaj je “friendzone” tako naporen?

 

Ker visiš v negotovosti. Ne veš, ali si lahko želiš več ali se umakniti. Ne moreš se popolnoma sprostiti, hkrati pa si ne želiš priznati, kaj v resnici čutiš. Veliko ljudi v tej fazi začne potiskati lastne občutke na stran, samo zato, da bi ohranili odnos. In ravno tu se pogosto začne problem.

 

Ko dolgo časa igraš vlogo “samo prijatelja”, čeprav si želiš več, se počasi začneš počutiti nevidnega. Ne zato, ker bi te druga oseba namenoma ignorirala, ampak zato, ker nisi iskren/a do sebe.

 

Najpogostejša napaka: čakanje

 

Marsikdo čaka, v upanju, da se bo vse skupaj enkrat samo od sebe razjasnilo. Da bo druga oseba prva naredila korak, da bo nekega dne kar kliknilo. V resnici pa se odnosi redko premaknejo sami od sebe.

 

Čim dlje čakaš, tem bolj te druga oseba vidi samo kot prijatelja. To ne pomeni, da nimaš možnosti, pomeni pa, da bo s časom vedno težje spremeniti vlogo, v kateri si.

 

Friendzone

 

Kaj sploh lahko narediš?

 

Najbolj strašljiva, a pogosto najbolj zdrava možnost je iskren pogovor. Ne govorimo o velikem filmskem prizoru ali dramatičnem priznanju ljubezni. Ne rabiš drame, dovolj je, da mirno poveš, kako se počutiš in da želiš vedeti, pri čem si.

 

To ne pomeni, da moraš zahtevati takojšen odgovor ali pritiskati. Pomeni samo, da si iskren/a. Če dobiš pozitiven odziv, super. Če ne, vsaj poznaš resnico. Resnica pa boli manj kot dolgotrajno ugibanje.

 

Druga možnost je, da počasi preveriš teren. Ne z igricami ali manipulacijo, ampak z majhnimi spremembami v dinamiki. Več pobude, več osebnega stika, več časa ena na ena. Če se druga oseba odzove pozitivno, si bližje odgovoru. Če se začne umikati, je tudi to odgovor.

 

Tretja možnost je zavestna odločitev, da stopiš korak nazaj. Včasih je edini način, da ohraniš lastno mentalno zdravje, ta, da nehaš vlagati v odnos, ki te drži v negotovosti.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Škofijska gimnazija Vipava

Škofijska gimnazija Vipava

Poklic se predstavi:

Organizator dela v proizvodnem procesu

Organizator dela v proizvodnem procesu

Smer se predstavi:

TAPETNIK – SPI

TAPETNIK – SPI

Novice iz uredništva:

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

PRIJATELJI SE ŠALIJO NA MOJ RAČUN, MENI PA NI VEČ SMEŠNO

Šale in medsebojno zbadanje so pogosto del prijateljskih odnosov.   Lahko kažejo na bližino in ustvarjajo občutek, da se v skupini dobro poznate. Toda ista pripomba je lahko za nekoga zabavna, za drugega pa neprijetna, še posebej kadar se pogosto ponavlja ali...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...