Notranjost ene izmed izjemnih svetovnih knjižnic, ki navdušujejo z arhitekturo in bogato knjižno dediščino.

PET IZJEMNIH KNJIŽNIC Z RAZLIČNIH KONCEV SVETA

Nekatere knjižnice so znane po svojih dragocenih knjižnih zbirkah, druge pa obiskovalce privabljajo tudi zaradi izjemne arhitekture in nenavadnih posebnosti.

 

Med njimi najdemo razkošne zgodovinske dvorane, sodobne arhitekturne znamenitosti in celo knjižnico, v kateri živijo netopirji.

 

Ob tednu splošnih knjižnic, ki poteka med 16. in 22. novembrom, predstavljamo pet knjižnic, ki sodijo med najzanimivejše na svetu.

 

Mestna knjižnica Stuttgart v Nemčiji

 

Mestna knjižnica v Stuttgartu na prvi pogled spominja na ogromno kocko. Stavba, ki so jo odprli leta 2011, je visoka približno 40 metrov, njena zunanjost pa je oblikovana iz betona in stekla.

 

Največ pozornosti pritegne notranjost. Več nadstropij povezujejo bele stopnice in galerije, medtem ko barvni knjižni hrbti ustvarjajo kontrast s skoraj popolnoma belim prostorom.

 

Knjižnico je zasnoval arhitekt Eun Young Yi. Danes velja za eno najbolj prepoznavnih sodobnih stavb v Stuttgartu in je priljubljen motiv številnih fotografov.

 

Foto: Amith Nag / Shutterstock.com

Foto: Amith Nag / Shutterstock.com

 

Knjižnica Joanina v portugalski Coimbri

 

Knjižnica Joanina je del Univerze v Coimbri in velja za izjemen primer baročne arhitekture. Dokončana je bila leta 1728, njeno notranjost pa krasijo pozlačeni leseni okraski, bogato poslikani stropi in visoke knjižne omare.

 

Toda ena njenih najzanimivejših posebnosti ni povezana z arhitekturo. V knjižnici namreč živijo netopirji, ki se prehranjujejo z žuželkami in tako pomagajo varovati stare knjige pred škodljivci.

 

Knjižnica hrani dragocene zgodovinske zbirke, med njimi tudi redke knjige iz 16. in 17. stoletja.

 

Foto: RudiErnst / Shutterstock.com

Foto: RudiErnst / Shutterstock.com

 

Knjižnica Oodi v Helsinkih na Finskem

 

Osrednja knjižnica Oodi, odprta leta 2018, predstavlja precej drugačno zamisel o tem, kaj je lahko sodobna knjižnica.

 

Njeno stavbo zaznamujejo lesena fasada, velike steklene površine in valovite arhitekturne oblike. Toda posebna ni samo njena zunanjost.

 

Obiskovalci lahko v njej poleg izposoje knjig uporabljajo snemalne studie, prostore za ustvarjanje, igralnice in 3D-tiskalnike. Knjižnica ponuja tudi prostore za druženje, učenje in skupinsko delo.

 

Zasnovana je bila kot odprt javni prostor, pri načrtovanju katerega so sodelovali tudi prebivalci Helsinkov.

 

Knjižnice

 

Stara knjižnica Trinity College v Dublinu

 

Ena najbolj znanih knjižničnih dvoran na svetu je Long Room, ki je del stare knjižnice univerze Trinity College v Dublinu.

 

Dvorana je dolga skoraj 65 metrov, njeno notranjost pa zaznamujejo visoke lesene knjižne omare, obokan strop in marmornati doprsni kipi pomembnih osebnosti.

 

Knjižnico so zgradili v prvi polovici 18. stoletja. Sprva je imela raven strop, vendar so ga v 19. stoletju dvignili, da so lahko dodali še zgornjo raven knjižnih polic.

 

Dvorana običajno hrani približno 200.000 starih knjig, vendar zaradi obsežnega konservatorskega projekta del zbirke začasno odstranjujejo in zaščitijo.

 

Foto: RauL C7 / Shutterstock.com

Foto: RauL C7 / Shutterstock.com

 

Newyorška javna knjižnica v Združenih državah Amerike

 

Med najbolj prepoznavnimi knjižnicami na svetu je tudi Newyorška javna knjižnica, katere osrednja zgodovinska stavba stoji na Manhattnu.

 

Posebej znamenita je velika čitalnica Rose Main Reading Room, ki jo krasijo visoki stropi, lestenci in dolge vrste miz z bralnimi svetilkami.

 

Prostor so leta 2016 ponovno odprli po obsežni obnovi, med katero so restavrirali tudi stropne poslikave in izboljšali varnost stavbe.

 

Knjižnica ni le arhitekturna znamenitost, temveč tudi pomembno raziskovalno središče, ki obiskovalcem omogoča dostop do obsežnih knjižnih in drugih zbirk.

 

Foto: EWY Media / Shutterstock.com

Foto: EWY Media / Shutterstock.com

 

Knjižnice so več kot prostori za knjige

 

Izbrane knjižnice kažejo, kako različno je mogoče zasnovati prostor za branje in učenje. Nekatere ohranjajo večstoletno kulturno dediščino, druge pa se razvijajo v sodobna središča ustvarjanja, raziskovanja in druženja.

 

Prav na širšo vlogo knjižnic opozarja tudi letošnji teden splošnih knjižnic v Sloveniji. Pod geslom Beremo. Vrednotimo. Povezujemo. poudarja pomen branja, kritičnega presojanja informacij in povezovanja ljudi.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Srednja šola Izola

Srednja šola Izola

Poklic se predstavi:

Demograf

Demograf

Smer se predstavi:

FOTOGRAFSKI TEHNIK – SSI

FOTOGRAFSKI TEHNIK – SSI

Novice iz uredništva:

KAKO PREPOZNATI PRITISK VRSTNIKOV IN SE NANJ ODZVATI?

KAKO PREPOZNATI PRITISK VRSTNIKOV IN SE NANJ ODZVATI?

Lažje je zavrniti nekaj, česar si ne želiš, če veš, da bo družba tvojo odločitev sprejela.   Če te skrbi, da bi sledil posmeh ali izključitev, je lahko precej težje vztrajati pri svojem.   Želja po pripadnosti je razumljiva, vendar ti zaradi nje ni treba...

KOLEDAR POKLICNE MATURE 2027

KOLEDAR POKLICNE MATURE 2027

Na maturi še ne veš, katera vprašanja te bodo čakala, lahko pa že izveš, kdaj boš nanje odgovarjal/a.   Koledar poklicne mature 2027 določa datume pisnih izpitov ter obdobji za ustne izpite in četrti predmet. Znano je tudi, do kdaj se moraš prijaviti in kdaj...

ZAKAJ PETEK, 13., VELJA ZA NESREČEN DAN?

ZAKAJ PETEK, 13., VELJA ZA NESREČEN DAN?

Danes je petek, 13., datum, ki ga že dolgo spremlja sloves nesrečnega dne.   Nekateri se mu poskušajo izogniti pri pomembnih odločitvah, drugi ga povezujejo s črnimi mačkami, razbitimi ogledali in drugimi vražami. Toda od kod izvira prepričanje, da naj bi prav ta...