Učenje s prijatelji se sliši idealno: ni tako dolgočasno, nekdo ti lahko razloži snov, poleg tega pa imaš občutek, da nisi sam/a v paniki pred testom.
Težava nastane takrat, ko se “skupaj bomo ponovili snov” spremeni v dve uri pogovora, prigrizkov in pet minut biologije.
Zato učenje v skupini ni ne dobra ne slaba ideja samo po sebi. Odvisno je od tega, kako se ga lotite.
Kdaj je učenje s prijatelji dobra ideja?
Učenje s prijatelji je najbolj uporabno takrat, ko snov že vsaj približno poznaš. Če vsi prvič odprete zvezke šele na skupnem učenju, se hitro zgodi, da nihče ne ve, kje začeti. Veliko bolje deluje, če vsak najprej sam predela osnove, potem pa se skupaj preverjate, razlagate težje dele in rešujete vprašanja.
Skupinsko učenje je posebej dobro za ustno spraševanje, jezike, zgodovino, biologijo ali predmete, kjer moraš znati snov razložiti. Ko nekaj poveš na glas, hitro ugotoviš, ali res razumeš ali samo prepoznavaš besede iz zapiskov.
Kje se lahko zatakne?
Največja težava skupinskega učenja je, da se lahko zelo hitro spremeni v druženje. Najprej si rečete, da boste samo malo pokomentirali test, potem kdo omeni nekaj iz razreda, potem se odpre TikTok in nenadoma je minila ena ura.
To ne pomeni, da se s prijatelji ne smeš učiti. Pomeni samo, da skupinsko učenje potrebuje malo več dogovora kot samostojno. Če ni jasno, kaj boste delali, koliko časa in kdo kaj zna, bo verjetno bolj podobno klepetanju kot učenju.
Kako se lotiti učenja v skupini
Najbolj pomaga, če se že na začetku dogovorite za konkreten cilj. Ne “učili se bomo geografijo”, ampak “ponovili bomo podnebne pasove in rešili vprašanja iz zvezka”. Cilj mora biti dovolj majhen, da ga lahko dejansko naredite.
Dobro je tudi, da si razdelite vloge. Nekdo sprašuje, drugi odgovarja, tretji preverja v zapiskih. Potem se zamenjate. Tako nihče samo ne sedi zraven in čaka, da bodo drugi opravili delo.
Pravila za skupinsko učenje
Lahko vključite nekaj preprostih pravil:
- najprej 30 ali 40 minut učenja, potem odmor,
- telefonov ne uporabljamo, razen če jih potrebujemo za snov,
- vsak mora vsaj enkrat nekaj razložiti,
- nejasnosti si zapisujemo, ne rešujemo vsega z ugibanjem,
- na koncu naredimo mini preverjanje.
Skupno učenje v praksi
Skupinsko učenje ni nujno samo skupno branje zapiskov. Lahko si postavljate vprašanja, razlagate snov drug drugemu, naredite kviz, rešujete stare teste, vadite ustno spraševanje ali vsak pripravi kratek povzetek enega dela snovi.
Pri matematiki ali fiziki lahko vsak reši nalogo sam, potem pa primerjate postopke. Pri jezikih lahko vadite govorjenje, nepravilne glagole ali prevode. Pri zgodovini pa si lahko razložite dogodke kot zgodbo, ne samo kot seznam letnic.
