Učenje

UČENJE PRED SPANJEM: ALI SI RES VEČ ZAPOMNIŠ?

Si že kdaj slišal/a, da je dobro ponoviti snov tik pred spanjem?

 

Ali pa si se kdaj učil/a pozno v noč, ker si mislil/a, da si boš tako več zapomnil/a?

 

Ideja ni povsem napačna. Spanje ima namreč pomembno vlogo pri učenju — vendar ne deluje tako preprosto, kot si večina predstavlja.

 

Učenje

 

Kaj se dogaja v možganih ponoči

 

Ko zaspiš, tvoji možgani ne “ugasnejo”. Pravzaprav začnejo zelo aktivno delati — samo na drugačen način kot čez dan.

 

Med spanjem se odvija proces, ki mu pravimo utrjevanje spomina. Informacije, ki si jih pridobil/a čez dan, so sprva shranjene v kratkoročnem spominu, ki pa je precej nestabilen. Ponoči se začnejo te informacije prenašati v dolgoročni spomin, kjer lahko ostanejo veliko dlje.

 

To se dogaja v več korakih. Najprej možgani “predvajajo” naučeno — kot da bi še enkrat preleteli pomembne informacije. Pri tem se aktivirajo podobni vzorci kot med učenjem. Nato se krepijo povezave med nevroni, kar pomeni, da postane spomin bolj stabilen in dostopen.

 

Pomembno vlogo ima tudi globok spanec, kjer se te povezave najbolj utrjujejo. V fazi REM spanja (ko sanjamo) pa možgani informacije še dodatno povezujejo z drugimi idejami, kar pomaga pri razumevanju in ustvarjalnosti.

 

Zato spanje ni le počitek, ampak ključni del učenja. Če spiš premalo, možgani nimajo dovolj časa, da bi “uredili” in utrdili to, kar si se naučil/a — in velik del snovi se preprosto izgubi.

 

Učenje

 

Ali se splača učiti pred spanjem?

 

Kratek odgovor: da, ampak pod določenimi pogoji.

 

Če snov na kratko ponoviš pred spanjem, imajo možgani večjo verjetnost, da jo bodo ponoči utrdili. To pomeni, da lahko že nekaj minut pametnega ponavljanja naredi razliko.

 

Težava pa je, da veliko dijakov “učenje pred spanjem” razume kot večurno nočno učenje. To pogosto vodi v pomanjkanje spanja, kar ima ravno nasproten učinek.

 

Največja napaka je, da zamenjamo kakovost za količino. Učenje do poznih nočnih ur pogosto pomeni, da smo utrujeni, manj zbrani in si zapomnimo manj. Poleg tega možgani utrjujejo tisto, kar je najbolj aktivno. Če samo pasivno bereš zapiske, učinek ni enak kot če aktivno razmišljaš, rešuješ naloge ali se testiraš.

 

Kako izkoristiti spanec za boljše učenje

 

Če želiš, da ti spanje res pomaga pri učenju, je ključ v tem, kako se učiš pred njim. Namesto dolgega učenja poskusi s kratkim, aktivnim ponavljanjem. Zapri zvezek in poskusi iz glave obnoviti snov. Postavi si vprašanja ali razloži snov na glas, kot da učiš nekoga drugega.

 

Še pomembneje pa je, da greš pravočasno spat. Sedem do devet ur spanja ni razkošje, ampak pogoj za učinkovito učenje.

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Dvojezična srednja šola Lendava

Dvojezična srednja šola Lendava

Poklic se predstavi:

Sistemski analitik

Sistemski analitik

Smer se predstavi:

UMETNIŠKA GIMNAZIJA – GLEDALIŠČE IN FILM – GIM

UMETNIŠKA GIMNAZIJA – GLEDALIŠČE IN FILM – GIM

Novice iz uredništva:

ZAKAJ SMO V VROČINI VSI MALO BOLJ TEČNI?

ZAKAJ SMO V VROČINI VSI MALO BOLJ TEČNI?

Vročinski val ne vpliva samo na to, da nam je vroče.   Vpliva tudi na spanec, koncentracijo, potrpežljivost in razpoloženje.   Zato ni nič nenavadnega, če smo v dneh, ko se temperature ne spustijo niti zvečer, bolj utrujeni, počasni, razdražljivi ali brez...

POKLICI PRIHODNOSTI: KAKO IZBRATI PRAVO SMER ZASE?

POKLICI PRIHODNOSTI: KAKO IZBRATI PRAVO SMER ZASE?

“Kaj boš, ko boš velik/a?” je vprašanje, ki ga slišimo že zelo zgodaj.   Ko smo mlajši, je odgovor pogosto bolj stvar trenutnega navdušenja kot resnega načrta — enkrat te zanima delo z živalmi, drugič šport, tretjič vesolje, ustvarjanje, računalniki ali pomoč...

ALI IMAJO ŽIVALI NAJBOLJŠE PRIJATELJE?

ALI IMAJO ŽIVALI NAJBOLJŠE PRIJATELJE?

Če ima naš pes v parku vedno istega pasjega družabnika ali mačka najraje spi ob isti drugi mački, se lahko hitro vprašamo: ali imajo živali lahko najboljše prijatelje?   Odgovor ni čisto preprost, je pa zelo zanimiv. Živali prijateljstva verjetno ne razumejo na...