“Kaj boš, ko boš velik/a?” je vprašanje, ki ga slišimo že zelo zgodaj.
Ko smo mlajši, je odgovor pogosto bolj stvar trenutnega navdušenja kot resnega načrta — enkrat te zanima delo z živalmi, drugič šport, tretjič vesolje, ustvarjanje, računalniki ali pomoč drugim.
Kasneje pa to vprašanje postane bolj zapleteno.
Še posebej takrat, ko se približuje izbira šole ali ko začneš razmišljati, kaj te zares zanima. Katero šolo izbrati? Kateri poklici bodo iskani? Kaj, če se odločim narobe?
Dobra novica je, da ti ni treba imeti vseh odgovorov takoj. Svet dela se hitro spreminja. Nekateri poklici izginjajo, drugi nastajajo, pri mnogih pa se spreminja predvsem način dela. Zato pri razmišljanju o poklicih prihodnosti ni pomembno samo vprašanje, kateri poklic bo najbolj iskan. Pomembno je tudi, katere veščine boš razvijal/a, kaj te zanima in na katerih področjih se vidiš.
Poklici prihodnosti niso samo roboti in umetna inteligenca
Ko slišimo izraz poklici prihodnosti, veliko ljudi najprej pomisli na robote, umetno inteligenco, programiranje in računalnike. Res je, tehnologija bo imela v prihodnosti zelo pomembno vlogo. Potrebovali bomo ljudi, ki bodo znali razvijati aplikacije, uporabljati umetno inteligenco, skrbeti za varnost na spletu, analizirati podatke in ustvarjati nove digitalne rešitve.
Toda poklici prihodnosti niso povezani samo s tehnologijo. Pomembna bodo tudi področja, kot so zdravstvo, skrb za ljudi, okolje, energija, izobraževanje, psihologija, ustvarjalnost, rokodelstvo, oblikovanje in delo z ljudmi.
To pomeni, da prihodnost ne bo samo za tiste, ki jih zanimajo računalniki. Priložnosti bodo tudi za mlade, ki radi pomagajo drugim, ustvarjajo, popravljajo stvari, razmišljajo o naravi, nastopajo, organizirajo, raziskujejo ali delajo z rokami.
Razmišljaj o interesih, ne samo o poklicu
Veliko mladih ob izbiri šole čuti pritisk, da morajo že takoj vedeti, kaj bodo počeli vse življenje. V resnici pa izbira srednje šole ni nujno dokončna odločitev za en sam poklic. Bolj je začetek poti.
Nekdo, ki izbere računalniško smer, lahko kasneje dela kot programer, oblikovalec spletnih strani, strokovnjak za kibernetsko varnost ali ustvarjalec digitalnih vsebin. Nekdo, ki izbere zdravstveno smer, lahko dela v zdravstvu, negi, laboratoriju, terapiji ali nadaljuje študij. Nekdo, ki ga zanima tehnika, se lahko usmeri v strojništvo, elektrotehniko, robotiko, mehatroniko ali obnovljive vire energije.
Pomembno je, da pri izbiri ne razmišljaš samo o imenu šole ali poklica, ampak tudi o tem, kaj rad/a počneš. Te zanima delo z ljudmi? Rad/a rešuješ probleme? Uživaš v ustvarjanju? Te zanimajo živali, narava, računalniki, jeziki, šport, umetnost ali tehnika? Odgovori na ta vprašanja ti lahko pomagajo usmeritvi.
Katere veščine bodo pomembne?
Čeprav se bodo poklici spreminjali, bodo nekatere veščine vedno koristne. Med najpomembnejše spadajo radovednost, komunikacija, sodelovanje, ustvarjalnost, odgovornost in pripravljenost na učenje.
Pomembna bo tudi digitalna pismenost. To ne pomeni, da mora vsak postati programer. Pomeni pa, da znaš varno uporabljati splet, poiskati zanesljive informacije, uporabljati osnovna digitalna orodja in razumeti, kako tehnologija vpliva na naše življenje.
Zelo koristno je tudi, da znaš razmišljati s svojo glavo. V svetu, kjer je informacij vedno več, bo pomembno znati presoditi, kaj je res, kaj je koristno in kaj ni zanesljivo. Prav tako bodo pomembni sodelovanje, prijazna komunikacija in sposobnost, da znaš svoje ideje predstaviti drugim.
Kaj lahko narediš že zdaj?
Na prihodnost se lahko pripravljaš že pred izbiro šole. Lahko obiščeš informativne dneve, se pogovoriš z učitelji, svetovalno delavko, starši ali starejšimi učenci. Lahko vprašaš koga, ki že obiskuje šolo, ki te zanima. Dobro je tudi, da raziskuješ različne poklice in ne izbiraš samo po tem, kaj je trenutno moderno.
Veliko lahko izveš tudi tako, da stvari preizkusiš. Pridruži se krožku, sodeluj pri projektu, pomagaj pri dogodku, ustvarjaj vsebine, popravi kaj doma, napiši besedilo, posnemi video, preizkusi programiranje, kuhaj, riši, fotografiraj, pomagaj drugim ali raziskuj teme, ki te zanimajo.
Včasih šele s preizkušanjem ugotoviš, kaj ti je všeč. In prav tako pomembno: ugotoviš lahko tudi, kaj ti ni všeč. Tudi to je koristno, saj te usmeri bližje k temu, kar ti bolj ustreza.
Ni treba, da imaš vse odgovore
Veliko mladih čuti pritisk, da morajo že pri 15 ali 16 letih vedeti, kaj bodo počeli do konca življenja. Ampak mogoče je celo bolj pomembno, da si radoveden/radovedna, da se učiš, preizkušaš nove stvari in razvijaš veščine, ki jih lahko uporabiš na različnih področjih.
Poklici prihodnosti niso samo seznam služb, ki bodo nekoč obstajale. So opomnik, da se svet spreminja — in da se lahko spreminjamo tudi mi. Morda danes še ne veš, kaj boš počel/a čez deset let. To je povsem v redu. Pomembno je, da začneš graditi znanje, izkušnje in samozavest, ki ti bodo pomagali najti svojo pot.
Prihodnost ne pripada samo tistim, ki imajo že zdaj popoln načrt. Pripada tudi tistim, ki so pripravljeni razmišljati, se učiti in poskusiti nekaj novega.
