Pri učenju običajno mislimo, da več pomeni bolje. Več časa, več snovi, več ponavljanja, več znanja.
A možgani pri tem hitro naletijo na omejitev, ki ji rečemo kognitivna preobremenitev.
Do nje pride, ko poskušamo naenkrat obdelati preveč informacij. Namesto da bi snov razumeli, se začnejo stvari mešati, učenje pa postane manj učinkovito.
Tvoj “mentalni RAM” ima omejitev
Predstavljaj si možgane kot računalnik. Imajo nekakšen “delovni prostor” — podobno kot RAM — kjer se informacije začasno obdelujejo. Ta prostor pa je omejen.
Ko imaš odprtih le nekaj stvari, računalnik deluje brez težav. Ko jih je več, se začne upočasnjevati. Ko jih je preveč, pa preprosto ne dohaja več, ker ima omejen prostor za procesiranje informacij.
Enako se zgodi pri učenju. Če poskušaš naenkrat razumeti preveč snovi, možgani ne zmorejo vsega obdelati. Rezultat ni več znanja, ampak več zmede.
Kako pride do kognitivne preobremenitve
Eden najpogostejših razlogov je kampanjsko učenje. Ko si pred testom poskušaš “stlačiti” celo poglavje v en večer, možgani dobijo preveč informacij v prekratkem času.
Podobno se zgodi, ko preskakuješ med več predmeti brez pravega fokusa ali ko imaš zapiske, ki so tako nabiti z informacijami, da že sam pogled nanje deluje stresno.
Velik vpliv ima tudi “multitasking”. Če med učenjem preverjaš telefon, odgovarjaš na sporočila ali imaš odprtih več stvari hkrati, si dodatno obremenjuješ delovni spomin. Čeprav se zdi, da delaš več stvari naenkrat, v resnici stalno preklapljaš – in vsakič izgubiš del pozornosti.
Zakaj si potem še bolj zmeden/a
Ko je kognitivna obremenitev previsoka, se informacije ne uspejo pravilno “shraniti” v dolgoročni spomin. To pomeni, da jih sicer za trenutek vidiš ali prebereš, ampak ne ostanejo. Zato imaš občutek, da si nekaj že videl/a, ampak tega ne znaš razložiti. Ali pa da si se učil/a več ur, pa se naslednji dan ne spomniš skoraj ničesar.
Zaradi tega lahko hitro dobiš občutek, da nisi dovolj sposoben/na ali da ta snov ni zate. V resnici pa težava ni v tebi, ampak v preveliki količini informacij naenkrat.
Kako zmanjšati kognitivno obremenitev
Rešitev ni v tem, da se učiš še več, ampak da spremeniš način.
Najprej pomaga, če snov razdeliš na manjše dele. Namesto da poskušaš predelati dvajset strani v enem kosu, se osredotoči na nekaj strani in jih poskušaj res razumeti. Šele potem nadaljuj.
Pomembno je tudi, da se ne ustaviš pri branju. Bolj kot bereš, bolj imaš občutek, da razumeš – vendar je to pogosto iluzija. Veliko bolj učinkovito je, da snov poskusiš razložiti na glas ali si postavljaš vprašanja.
Pavze niso izguba časa, ampak nujen del učenja. Možgani potrebujejo čas, da informacije uredijo in povežejo. Če delaš brez premora, samo kopičiš obremenitev.
In potem je tukaj še telefon. Že samo to, da je ob tebi, zmanjšuje tvojo sposobnost koncentracije. Če ga umakneš, si narediš ogromno uslugo, tudi če se tega sploh ne zavedaš.
Preveč informacij, premalo učinka
Na prvi pogled se zdi logično, da več časa za knjigami pomeni boljše rezultate. V resnici pa to ne drži vedno. Če je informacij preveč, se učenje upočasni ali celo ustavi. Ko pa količino zmanjšaš in delaš bolj osredotočeno, začnejo stvari postajati jasne.
Problem torej ni v tem, da nisi dovolj pameten/na ali dovolj discipliniran/a. Problem je v tem, da tvoj “mentalni sistem” ni narejen za neskončno količino informacij.
