Državna štipendija za dijake – pogoji, zneski in vloga

DRŽAVNA ŠTIPENDIJA: VSE, KAR MORAŠ VEDETI PRED ODDAJO VLOGE

Državna štipendija je namenjena dijakom in študentom iz gospodinjstev z nižjimi dohodki.

 

Njena višina ni enaka za vse, saj je odvisna od povprečnega mesečnega dohodka na osebo v gospodinjstvu in starosti štipendista.

 

Osnovnemu znesku se lahko ob izpolnjevanju pogojev prištejejo tudi dodatki za uspeh, bivanje in posebne potrebe.

 

Če razmišljaš o prijavi, je dobro vedeti, kateri pogoji veljajo, koliko lahko prejmeš in kdaj moraš oddati vlogo.

 

Državna štipendija

 

Kdo lahko prejema državno štipendijo?

 

Državno štipendijo lahko pridobi dijak, ki je državljan Republike Slovenije ali ima drug ustrezen status, določen z zakonodajo. Obiskovati mora javno veljaven srednješolski program, imeti status dijaka in izpolnjevati dohodkovni pogoj.

 

Pri odločanju se upošteva materialni položaj gospodinjstva, o upravičenosti pa odloči pristojni center za socialno delo. Odlične ocene in izjemni dosežki niso pogoj, lahko pa učni uspeh vpliva na dodatek k osnovnemu znesku štipendije.

 

Kakšen je dohodkovni cenzus?

 

Od 1. marca 2026 povprečni mesečni dohodek gospodinjstva ne sme presegati 1.328,28 evra na osebo.

 

Gospodinjstva so glede na dohodek razdeljena v sedem dohodkovnih razredov. Nižji ko je povprečni dohodek na osebo, višja je osnovna štipendija.

 

Koliko znaša državna štipendija?

 

Od 1. marca 2026 veljajo naslednji osnovni zneski:

 

Povprečni mesečni dohodek na osebo Dijak do 18. letaUpravičenec nad 18 let
do 402,50 €141,15 €282,29 €
od 402,51 do 483,01 €118,88 €237,74 €
od 483,02 do 563,50 €96,57 €193,16 €
od 563,51 do 711,12 €74,29 €148,58 €
od 711,13 do 858,67 €52,08 €104,01 €
od 858,68 do 1.100,20 €39,17 €78,35 €
od 1.100,21 do 1.328,28 €34,10 €68,20 €

 

Gre za osnovne zneske brez dodatkov. Višine se usklajujejo, zato je pred prijavo smiselno preveriti aktualne podatke na uradni strani o državni štipendiji.

 

Kateri dodatki se lahko prištejejo?

 

Dodatek za uspeh pripada dijaku, ki je v preteklem šolskem letu dosegel povprečno oceno najmanj 4,00. Glede na povprečje znaša od 21,97 do 51,69 evra mesečno. Dijaki v prvem letniku posameznega izobraževalnega programa do njega praviloma niso upravičeni.

 

Dodatek za bivanje znaša 103,36 evra mesečno. Med pogoji so več kot 25 kilometrov oddaljeno stalno prebivališče od kraja izobraževanja, najmanj 65 evrov mesečnih stroškov najema in izpolnjevanje drugih pogojev glede bivanja ter lastništva nepremičnine.

 

Dodatek za štipendista s posebnimi potrebami znaša 64,60 evra mesečno in pripada upravičencem, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje.

 

Kdaj je treba oddati vlogo?

 

Za državno štipendijo ni končnega prijavnega roka. Pravica praviloma pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.

 

Dijaki, ki želijo ob izpolnjevanju pogojev štipendijo prejemati od 1. septembra 2026, morajo zato vlogo oddati avgusta. Če jo oddajo septembra, jim bo pripadala od 1. oktobra.

 

Če se dijak zaradi vpisnih rokov do avgusta še ni mogel vpisati in zato ne more predložiti vseh zahtevanih podatkov oziroma dokazil, lahko odda nepopolno vlogo in jo pozneje dopolni.

 

Državna štipendija

 

Kdo odda vlogo in kako?

 

Za mladoletnega dijaka vlogo praviloma vložijo starši oziroma zakoniti zastopniki. Polnoletni dijak brez partnerja in otrok lahko pravico uveljavlja sam ter štipendijo prejema na svoj transakcijski račun.

 

Vlogo je mogoče oddati:

  • elektronsko prek portala eUprava,
  • po pošti,
  • osebno na pristojnem centru za socialno delo.

 

Za mladoletnega dijaka se uporabi vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, za samostojno prijavo polnoletnega dijaka pa posebna vloga za polnoletne dijake in študente.

 

Ali je treba vsako leto oddati novo vlogo?

 

Če dijak državno štipendijo že prejema in nadaljuje izobraževanje, center za socialno delo izpolnjevanje pogojev praviloma preveri po uradni dolžnosti. Dijak mora napredovati v višji letnik, še vedno izpolnjevati splošne pogoje in ostati pod dohodkovnim cenzusom.

 

Dokazila mora predložiti, če uveljavlja dodatek za uspeh ali bivanje. Nova vloga je potrebna tudi ob prehodu iz srednjega poklicnega v poklicno-tehniško izobraževanje po sistemu 3 + 2 ter ob prehodu na višjo raven izobraževanja.

 

Ali se lahko združuje z drugimi štipendijami?

 

Državno štipendijo je mogoče sočasno prejemati z Zoisovo, kadrovsko ali štipendijo za deficitarne poklice ter nekaterimi štipendijami Ad futura.

 

Če dijak hkrati prejema državno in Zoisovo štipendijo, pri državni štipendiji ni upravičen do dodatka za uspeh.

 

Spremembe, ki bi lahko vplivale na upravičenost ali višino štipendije, je treba čim prej sporočiti pristojnemu centru za socialno delo. Mednje sodijo predvsem sprememba šole ali programa, izguba statusa dijaka, prekinitev izobraževanja, sprememba prebivališča in nekatere spremembe v gospodinjstvu ali dohodkih.

 

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport

Avtor prispevka:

Srednjesole.si

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija in srednja šola Kočevje

Gimnazija in srednja šola Kočevje

Poklic se predstavi:

Antikvar

Antikvar

Smer se predstavi:

STROJNI MEHANIK – SPI

STROJNI MEHANIK – SPI

Novice iz uredništva:

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

Včasih se učenja lotiš, ker te snov res zanima.   Drugič te za mizo spravijo napovedano ocenjevanje, želja po dobri oceni ali občutek, da ne smeš razočarati drugih. V vseh primerih imaš razlog za učenje, vendar ne gre za enako vrsto motivacije.   Pri...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...