Gibanje

Z GIBANJEM DO ZNANJA – 4. DEL

Čeprav strokovnjaki najrazličnejših področij izpostavljajo pomen in vlogo gibanja za razvoj otrok in mladih, se na tem področju v šolski praksi spremembe dogajajo zelo počasi oz. so odvisne od posameznega učitelja oz. vzpodbude vodstva.

 

Starc (2019, str. 22) izrazi zaskrbljenost nad dejstvom, »/…/da strokovnjaki in politiki na področju šolstva kljub vsem dokazom o povezanosti med telesno dejavnostjo in delovanjem ter razvojem možganov, ki jih je znanost nakopičila v preteklih desetletjih, tega niso znali uspešno pretopiti v prakso.«

 

Številne pretekle kot tudi sodobnejše, novejše raziskave kažejo, da je potrebno v učne procese v vsa predmetna področja vnesti več gibanja, s čimer bomo pripomogli k motoričnemu, čustvenemu in kognitivnemu razvoju otrok in mladostnikov.

 

Z vključevanjem športnih iger v pouk nešportnih predmetov (npr. v pouk slovenščine) otroke in mladostnike motiviramo za učenje, jim pomagamo osmisliti pomen opravljanja domačih nalog, vzpodbujati sodelovalno učenje, dobre medvrstniške odnose, povezanost med učenci ipd. Izboljša se razredna klima in medsebojna komunikacija ter mladostnikova samopodoba, poveča se njihova notranja motivacija, vedoželjnost, samozavest …

 

Gibanje

 

Znanje, usvojeno z gibanjem, se je izkazalo kot trajnejše, saj si učenci v veliki meri zapomnijo, v kateri situaciji (okolju) in npr. v katerem delu igre jih je nasprotnik zadel z žogo in kaj je bil pravilen odgovor na vprašanje, ki jim ga je zastavil učitelj. Pri tem nova znanja pridobivajo vsi učenci (ne zgolj učenec, ki »si rešuje življenje v igri«), saj želijo sami, ko bodo v podobni situaciji, na vprašanje odgovoriti pravilno in tako ostati v igri in pomagati ekipi oz. zmagati.

 

Morebitne izzive tovrstnemu učenju predstavljajo predvsem (prostorski) pogoji, ki jih imajo šole za izvajanje aktivnosti na prostem (prostorske stiske, omejene površine šolskega okoliša ipd.). Vendar so tudi te ovire premostljive, saj lahko z nekaj kreativnosti z gibanjem poučujemo tudi v razredih – nekaj primerov smo vam prikazali v prejšnjem prispevku, morda vam bo v pomoč tudi naslednji primer:

 

Igra DAN – NOČ

 

Gibanje pa lahko v pouk posameznih (nešportnih) predmetov vključimo tudi v razredu, ko vremenske razmere za pouk na prostem niso ugodne in so učenci v razredih ves čas pouka. Vsem znana igra je dan – noč. Učenci na učiteljev ukaz: »Dan!« vstanejo in na ukaz: »Noč!« sedejo.

 

Prilagojena pravila

Pravila igre dan – noč smo pri pouku slovenščine preoblikovali, saj smo želeli na drugačen način ponoviti znanje besednih vrst.

 

a) Prepoznava samostalnikov/glagolov

Učitelj izmenjaje izbira glagole in samostalnike. Pri tem učenci ob učiteljevem imenovanju glagola sedijo, ob primeru samostalnika pa stojijo. Učenec, ki ne prepozna ustrezne besedne vrste (ob samostalniku sede in ob glagolu vstane), izpade iz igre.

Npr.:
Učitelj: »Sedenje,« – učenci vstanejo.
Učitelj: »Skačem,« – učenci sedejo.

 

b) Prepoznava predlogov/veznikov

Učitelj izmenjaje izbira predloge in veznike. Pri tem učenci ob učiteljevem imenovanju predloga sedijo, ob primeru veznika pa stojijo. Učenec, ki ne prepozna ustrezne besedne vrste (ob veznika sede in ob predlogu vstane), izpade iz igre.

Npr.:
Učitelj: »Za,« – učenci vstanejo.
Učitelj: »Ter,« – učenci sedejo.

 

Tovrstno znanje je torej trajnejše, saj ga učenci povežejo z ugodjem (aktivnostjo oz. z gibalnimi igrami), zato bi bilo umestno razmisliti, kako in katere gibalne veščine bi bilo smiselno umestiti v različna nešportna predmetna področja in tako prispevati k lažjemu usvajanju znanj in veščin kot tudi k večji motiviranosti učencev ter njihovemu senzomotoričnemu, duševnemu in kognitivnemu razvoju.

 

Gibanje

 

Viri

Ayers, J. (1972). Sensory Integration and the Child: Los Angeles. Western Psychological Services. V: Jensen, E. 1998. Teaching with the Brain in Mind. Association for Supervision and Curriculum Development. Alexandria. USA.

Houston, J. (1982). V: Jensen, E. 1998. Teaching with the Brain in Mind. Association for Supervision and Curriculum Development. Alexandria. USA.

MIZS (2014): Predmetnik za osnovno šolo.
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/Predmetnik-OS/Predmetnik-za-osnovno-solo.pdf

Montessori, M (1988). The Montessori method. New York: Schocke.

Prgić, J. (2018). Kinestetični razred. Učenje skozi gibanje. Praktični priročnik z več kot 100 vajami in igrami. Svetovalno–izobraževalni center MI, Griže.

Starc, G. (2019). Pomen gibanja za učno uspešnost otrok. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, 17(1), 9–25, 119.
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-38ZF7GIU/9ac478db-6e81-464f-b67d-bcf30ad5ffbf/PDF

Tancig, S. (2015). Utelešena kognicija in možgani v digitalni dobi. V J. Port (ur.), Telo in tehnologija (str. 79–92). Zbornik 8. kulturološkega simpozija. Ljubljana: Kult.co, društvo kulturologov. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXRQGZVQ

Zavod ŠKL. Pravila igre ŠKL med dvema ognjema. MDO – Med dvema ognjema – Pravila (skl.si)

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Šolski center Novo mesto – Srednja strojna šola

Šolski center Novo mesto – Srednja strojna šola

Poklic se predstavi:

Predmetni učitelj za biologijo

Predmetni učitelj za biologijo

Smer se predstavi:

EKONOMSKI TEHNIK – PTI

EKONOMSKI TEHNIK – PTI

Novice iz uredništva:

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

Včasih se učenja lotiš, ker te snov res zanima.   Drugič te za mizo spravijo napovedano ocenjevanje, želja po dobri oceni ali občutek, da ne smeš razočarati drugih. V vseh primerih imaš razlog za učenje, vendar ne gre za enako vrsto motivacije.   Pri...

KAJ RAZKRIVAJO ZEMLJEVIDI O NAŠEM POGLEDU NA SVET?

KAJ RAZKRIVAJO ZEMLJEVIDI O NAŠEM POGLEDU NA SVET?

Ljudje so poskušali svet narisati že dolgo pred sateliti in natančnimi merilnimi napravami.   Pri tem niso beležili samo rek, mest in obal, ampak tudi pripovedi, verovanja in predstave o krajih, ki jih niso poznali.   Zemljevidi so se z novimi odkritji...