26. septembra vsako leto obeležujemo evropski dan jezikov; dan, ko praznujemo jezikovno raznolikost v Evropi in spodbujamo učenje jezikov. Naši dijaki so dan praznovali izkustveno kot bralci v živi tujejezični knjižnici ali The Human Library. Brali so lahko zgodbe enajstih tujcev, ki prebivajo v Sloveniji ali Slovencev, ki imajo izkušnjo življenja ali dela v tujini.
Živa knjižnica deluje kot vsaka druga knjižnica; v njej si bralci in bralke knjige izposodijo ter jih vrnejo, ko jih preberejo. Vseeno pa to ni čisto običajna knjižnica. Njene knjige so namreč ljudje, ki bralcu pripovedujejo svojo življenjsko zgodbo. Skozi konkretno zgodbo osebe so dijaki lahko v živi tujejezični knjižnici »stopili v čevlje« tujcev v Sloveniji ali Slovencev, ki imajo izkušnjo tujine. Brali so lahko zgodbe:
- mednarodnega para in spoznali poljščino;
- romunske prostovoljke v Sloveniji;
- umetnice, ki je leta živela in delala v Združenih državah Amerike in Nemčiji;
- študentke španščine in italijanščine;
- francoskega kiparja, ki živi in ustvarja v Sloveniji;
- mladostnikov brez spremstva iz Sirije, Afganistana in Burundija, ki so nastanjeni v naši šoli;
- danske podjetnice, poročene s Slovencem;
- iransko študentko doktorskega študija v Sloveniji.
Oseba-knjiga je skozi pogovor bralki oziroma bralcu omogočila odkrivanje svojega sveta in mu dopuščala, da stopa po njenih stopinjah ter hkrati odstirala delček svoje kulture in svojega maternega jezika. Branje je potekalo v angleškem in slovenskem jeziku ter z odstiranjem tujih jezikov živih knjig. Tudi v naši knjižnici je veljalo pravilo: s knjigo lepo ravnaj – spoštljivo komuniciraj.
Za druge dijake smo organizirali ogled filma Tiho dekle (An Cailín Ciúin v irščini ali irski gelščini oz. Gaeilge – v keltskem jeziku, ki se govori na Irskem). Do 19. stoletja je večina ljudi na Irskem govorila irsko, vendar se je to po letu 1801 spremenilo, saj so bile po pridružitvi Irske Združenemu kraljestvu njene državne šole vključene v britanski sistem in so morale poučevati ali celo dovoljevati le angleščino.
Dan je bil aktivno preživet v pisani družbi in spoštovanju različnih kultur ter razvijanju večjezičnih in medkulturnih kompetenc.
Iskrena hvala vsem živim knjigam: Guillaumu, Lise in Alji, Shirin, Mariani, Vladimirju in Veri, Špeli, Urški in mladostnikom brez spremstva, ki so nastanjeni v SGLZŠ.
