V sredo, 27. septembra 2023 smo izvedli maturitetno ekskurzijo z dijaki, ki so si izbrali zgodovino na maturi. Ogledali smo si Gorico in Novo Gorico in s tem opravili del interne mature. Mesti smo spoznavali kronološko, tako kot sta nastajali, raziskali pa smo tudi njun pomen v slovenski zgodovini. Kljub dolgi poti, ki smo si jo zastavili, smo si vzeli čas in z rojstnodnevno torto presenetili slavljenko Sofijo.
Ekskurzijo smo začeli na goriškem gradu in jo nadaljevali skozi srednjeveško zgornje in spodnje mesto, mimo stare mestne hiše do okna, iz katerega je domnevno pridigal Primož Trubar. Na trgu Travnik smo ob spominski plošči spregovorili o tolminskem kmečkem puntu, ki je prav tu doživel svoj krvavi epilog z usmrtitvijo voditeljev. O goriški čitalnici smo veliko izvedeli pred palačo Stabile, kjer je imela svoj sedež. Za ohranjanje naše narodne skupnosti je bil velikega pomena tudi Trgovski dom, kulturno središče goriških Slovencev, ki ga je projektiral Maks Fabiani. Goriške Slovence so v 20. stoletju zaznamovali še soška fronta, begunstvo in hudo nasilje pod fašizmom in v času druge svetovne vojne. Pred sinagogo v judovskem getu smo spoznali, kakšni so bili odnosi med Judi in Slovenci v času do druge svetovne vojne.
Iz Gorice v Novo Gorico smo se odpravili čez Kostanjevico. Frančiškanski samostan je najbolj znan po Škrabčevi knjižnici, kjer hranijo številne dragocene knjige, med drugim tudi prvo slovensko slovnico – Bohoričeve Zimske urice. V samostanski grobnici pa so pokopani zadnji člani francoske kraljeve rodbine Burbonov in tudi najpomembnejši med njimi, kralj Karel X..
Pot smo nadaljevali po Kidričevi ulici oz. kot ji pravijo domačini, po Magistrali, ob kateri je nastala Nova Gorica. Razlog za nastanek Nove Gorice je bila odločitev pariške mirovne konference februarja 1947 o poteku nove državne meje med Italijo in Jugoslavijo, ki je Gorico dodelila Italiji. Novo mesto, ki je bilo zgrajeno na nepozidanem Solkanskem polju, je načrtoval arhitekt Edvard Ravnikar v pričakovanju, da bo zgrajeno nekaj velikega, lepega in ponosnega, nekaj kar bi sijalo preko meje…. In ker je ravno letošnje leto Ravnikarjevo leto, smo se ustavili tudi pri maketi, ob njej spoznali njegov načrt mesta in ugotavljali, v kolikšni meri je bil uresničen. Spregovorili smo tudi o pomenu mladinskih delovnih brigad za Novo Gorico in o življenju in delu Primorskih Slovencev na obeh straneh meje vse do danes. Našo pot smo zaključili na trgu Evrope, ki simbolično povezuje Novo Gorico in Gorico, mesti, ki sta izbrani za evropsko prestolnico kulture leta 2025.
Ekskurzija je odlično uspela. Po besedah dijakov je bila:
»zelo zanimiva in poučna, ker Gorico in Novo Gorico kljub temu, da živimo blizu, zelo slabo poznamo,
-»vesela, saj smo si vzeli čas tudi za praznovanje rojstnega dne naše sošolke«
-»malo posebna, saj smo se peljali z vlakom, potem pa smo celo pot hodili peš, a zato marsikaj tudi bolj natančno videli«.
Gabrijela Rebec Škrinjar, profesorica zgodovine
