Dijaki oddelka S-4. a smo se složno odločili, da na zaključno ekskurzijo odpotujemo v Bosno in Hercegovino, v deželo prijaznih ljudi, naravnih lepot, zgodovinskih posebnosti ter čevapov, bureka in črne turške kave.
V sredo, 22. oktobra, zjutraj smo se iz Celja odpeljali proti Banjaluki, kamor smo prispeli v poznih dopoldanskih urah. Mesto, polno znamenitosti, nas je navdušilo ob vodenju duhovitega lokalnega vodnika. Zvečer pa smo spoznali, da mesto živahno živi tudi pozno v noč. Naslednji dan smo v prijetni in varni vožnji našega šoferja Boruta prispeli v Sarajevo. Lokalna vodnica nas je ob zanimivi pripovedi popeljala po mestu ob Miljacki. Od nje smo se poslovili na znameniti Baščaršiji. Dan smo zaključili s prijetnim večernim sprehodom po parku ob izviru reke Bosne. Naslednji dan smo začeli s potjo v Mostar in se na poti do tja ustavili v znamenitem Titovem bunkerju v gori Zlatar ob Neretvi blizu mesta Konjic. Mostar nas je navdušil s svojimi posebnostmi, raznolikostjo kulture in ver, ki ponovno zmorejo živeti v sožitju. Lokalna vodnica nam je mesto predstavila kot posebno, prijazno, varno, prijetno … Mi pa smo te njene trditve izkusili s spoznavanjem nočnega življenja mesta. V soboto zjutraj pa je bilo potrebno oditi domov, a naših dogodivščin še ni bilo konec. Po Neretvi smo se popeljali s trupico in se ustavili pri zelo prijaznem pridelovalcu mandarin, ki nas je pogostil s slastnim pršutom, domačim kruhom in nam prodal nekaj sočnih mandarin.
Prijeten in spreten šofer Borut nas je vse dni izleta varno vozil, vodič Bruno nam je na prijeten način predstavil zaklade Bosne in Hercegovine, tako da je bil tudi zaradi njiju naš izlet nekaj posebnega. Z nami sta potovali razredničarka Damjana Hohler in profesorica angleščine Živa Rizmal. Obe sta nam s svojo preprostostjo, dobro voljo in sproščenostjo omogočili, da nam bo izlet ostal med najlepšimi spomini na leta šolanja.
Matic Plevnik, S-4. a
