Prišel je zadnji šolski dan in z njim proslava ob dnevu državnosti, na kateri smo se spomnili, kako je naša dežela na sončni strani Alp postala neodvisna država.
Pred 32 leti smo ta dan doživljali kot nekaj slovesnega, globokega in izjemnega in kot nekaj, kar smo stoletja sanjali. To je bil dan, ki je pomenil uresničitev sanj Slovencev. Toda ni šlo enostavno. Z orožjem in krvjo smo v desetdnevni vojni pogumno branili našo odločitev za samostojno Slovenijo, v kateri bodo najvišje vrednote pravičnost, svoboda, solidarnost in blagostanje vseh.
Hrepenenje slovenskega naroda po lastni državi in po tem, da bi v prihodnosti o svoji usodi odločali sami in da bi bili gospodarji na svoji zemlji, je Ivan Cankar izrazil v črtici Lepa naša domovina, o njej pa je sanjal tudi v starodavni pripovedki Kurent. Odlomek iz nje nam je prebrala Eva Lobe. Svoji deželi Krajnski je pesem posvetil pesnik Fran Cimperman, njegove verze pa prebral Blaž Lenart. Na to, kako lepo in kaj pomeni biti Slovenec, nas je v pesmi Toneta Kuntnerja z istoimenskim naslovom opomnil Leon Špiler. Iva Arh pa je poudarila, da je domovina zagotovo ponosna tudi na znanje in uspehe, ki jih dosegate srednješolci na različnih interesnih področjih, pri čemer je izpostavila odmevne rezultate na državnih tekmovanjih iz znanja, športa ali pri sodelovanju v raznih projektih. Proslavo je z glasbenima točkama popestrila Mirjam Smolič, z recitacijo svoje poezije pa zaključila Tjaša Hrastar.
ČAS
Ponovno je odpadlo listje,
ponovno je zapadel sneg.
Še enkrat so zacvetele rože,
sonce posijalo je na breg.
Leto je bilo naporno.
Zagotovo je vsebovalo veliko učenja, joka, muk,
a je bilo tudi ogromno veselja, prijateljev,
smeha, zmag in definitivno – veselic.
Leto je naokoli,
sedaj smo modrejši, pametnejši.
Smo tudi odgovornejši, starejši.
Smo šele na začetku naše poti.
Veliko je še, česar ne vemo,
veliko je neizkušenega.
Veliko je površje Zemlje,
veliko zabavnega.
A kratko je naše življenje,
premalo je časa in preveliko stvari.
Izkoristiti moramo ta čas, ki ne čaka.
Tako bo ponovno odpadlo listje,
ponovno bo zapadel sneg.
Še enkrat bodo zacvetele rože,
sonce posijalo bo na breg.
Naj bodo počitnice, najlepši del šolskega leta, za vse vas lepe, nepozabne, polne lepih doživetij in spominov, radoživosti, veselja in naj bodo čas za nabiranje energije za naslednje šolsko leto. Preživite jih lepo in pazite nase.
Eva Kalčič, prof.
