Duševno zdravje je temelj našega vsakodnevnega delovanja in vpliva na to, kako se učimo, sprejemamo odločitve, gradimo odnose ter se spopadamo z izzivi. Ko je naše duševno zdravje stabilno, lažje razvijamo svoje talente, ohranjamo motivacijo in gradimo samozavest.
Po podatkih World Health Organization se približno 1 od 7 mladostnikov (10–19 let) sooča z duševno motnjo. To kaže, da skrb za duševno zdravje ni izbira, temveč vse bolj nuja. Zato sem se v okviru 4. izpitne enote poklicne mature s podporo mentorice, prof. Andreje Tanšek, odločila organizirati dogodek na temo krepitve duševnega zdravja dijakov, saj je to tema, o kateri je potrebno vse pogosteje govoriti in na šolah preventivno delovati. Ena izmed možnosti je tudi večletno sodelovanje s psihologoma Domnom Kraljem in Patrikom Senico.
Na dogodku v mesecu februarju se je na Ekonomski šoli Celje odvijala debata na temo krepitve duševnega zdravja mladih. Kot gosta sta se nam pridružila psihologa Domen Kralj in Patrik Senica iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki sta dijakom predstavila več vidikov te tematike. Pogovor sem vodila Lucija Škornik, dijakinja 4. letnika, smer ekonomski tehnik.
Na dogodek smo povabili dijake 4. a, 4. b ter 3. a, smer ekonomski tehnik, ter dijake 2. f, smer gimnazija, kar je bila odlična priložnost, da so dijaki obeh smeri pridobili novo znanje, se povezali in izmenjali izkušnje. Skupaj smo odprto spregovorili o izzivih, s katerimi se srečujemo mladi. Izvedli smo tudi minutko za zdravje, debatirali o pomenu skrbi zase, na koncu pa sta nam gosta predstavila še vajo čuječnosti, ki lahko pomaga pri vsakodnevnem soočanju s stresom.
Pomembno mi je, da sem izpeljala ta dogodek, saj se o duševnem zdravju še vedno premalo govori. To področje je pogosto spremljano s predsodki in nerazumevanjem, čeprav je povsem normalno, da se posamezniki soočamo z občasnimi padci razpoloženja, preobremenjenostjo ali občutki stiske. Prav zato se mi zdi ključno ustvarjati priložnosti za odprt in sproščen pogovor o tej temi.
Z dogodkom sem želela spodbuditi posameznike, ki se znajdejo v zahtevnih življenjskih situacijah, da poiščejo ustrezno pomoč ali podporo. Pomembno se mi zdi poudariti, da je iskanje strokovne pomoči ali pogovor s prijatelji, starši oziroma zaupanja vrednimi osebami pogumen in odgovoren korak. Če je dogodek prispeval k temu, da se je kdo opogumil spregovoriti o svojih občutkih ali poiskati podporo, ima zame še večjo vrednost.
Za povratno informacijo smo vprašali dijake o dogodku, njihovih stiskah ter česa si želijo več za boljšo krepitev duševnega zdravja.
- »Hvala vsem učiteljem, ki mislite na nas tudi izven učilnic. Take dogodke potrebujemo več kot enkrat letno in smo hvaležni za njih.«
– Eva Nareks, 4. a - »Dogodek se mi je zdel izvrsten! Takšne teme me popeljejo v svet globokega razmišljanja.«
– Aljaž Marčeta, 3. b - »Dogodek se mi je zdel super, ker so vzpostavili problematiko o duševnem zdravju mladih. Več znanja, kot imamo, lažje si pomagamo med seboj.«
– Tian Šafran, 4. b - »Dogodek se mi je zdel zelo pomemben za srednješolce, saj je verjetno kdo izmed nas v kakšni situaciji, ko potrebuje pomoč, pa ni vedel, kako naj jo dobi ali si to ni upal in mu bo zdaj to predavanje prišlo prav. Več dogodkov, več delavnic ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, več pogovora o tem.«
– Ajna Avdić, 4. a - »TOP DOGODEK. Duševno zdravje je najpomembnejše za uspela podjetja. Več življenjsko pomembnih pogovorov v šoli. Celodnevne delavnice ob svetovnem dnevu zdravja. Manj stereotipov in predsodkov. Povezanost. Podpirajmo eden drugega. Delavnice in pogovori. Anonimni vprašalniki. Manj stresnih situacij. Prijaznost. Pomoč šibkim.«
– Adna Majetić, 4. a - »Dogodek o duševnem zdravju se mi je zdel zelo v redu, saj je to zelo pomembna tema predvsem za mlade, ki se soočajo z duševnimi težavami. Lahko bi imeli takšne dogodke pogosteje, ker je pomembno, da te težave prepoznamo.«
– Lan Murko, 4. a
Izjave psihologa Domna Kralja sem zasledila na kanalu Pozitivna psihologija na YouTubu. V spodnjih izjavah deli svoja razmišljanja o tem, kako pomembno je, da mladostniki spregovorijo o svojih stiskah in se pri tem počutijo varne:
- »Obdobje odraščanja ni le obdobje lepih trenutkov, lepih spominov, ampak tudi čas, ko se lahko mladi soočijo z raznimi stiskami.«
- »Če že razumemo svoje stiske, je že to prvi korak k temu, da bomo uspešni pri ovladovanju svojih stisk.«
- »Kako se sploh razvijejo duševne stiske? Če bi poskušali ponazoriti na konceptu snežne kepe. Če si predstavljamo snežno kepo, ki se kotali po hribu navzdol, kaj se s to kepo dogaja? Veča se, postaja vse težja. In če si poskušamo predstavljati, da smo ta snežna kepa mi, torej nek skupek genetskih predispozicij, nekih zgodnjih izkušenj iz otroštva, tudi nekih spominov, travmatičnih izkušenj, ki smo jih doživeli, vse to oblikuje našo osebnost, lahko vpliva na našo ranljivost ali pa na drugi strani na to, kako smo psihično odporni. In seveda snežna kepa se ne začne kotaliti sama od sebe, ampak je običajno nekaj, kar jo sproži. To so različni sprožilci. Sprožilcev je lahko toliko, kolikor je posameznikov. Vsak sprožilec je lahko unikaten. Ampak če bi vseeno poskušali pogledati neke te širše kategorije, lahko vidimo, da med njih sodijo predvsem stres, nezadovoljstvo, izgube, bolezni ter ločitve. In vse to so lahko sprožilci, ki povzročijo, da se začne naša snežna kepa kotaliti po hribu navzdol. In kako dolgo se bo ta kepa kotalila, kako dolgo se bo ta stiska razvijala, postajala vse večja, je odvisno od vzdrževalcev.«
- »Spregovoriti o svoji stiski ni znak šibkosti, temveč začetek moči.«
• »Mladostniki pri nas imajo možnost, če ne želijo razkriti svoje vsebine, da želijo prejeti samo odgovor, lahko to tudi dobijo. Če bodo napisali – Prosim, zbrišite vsebino, prikažite samo odgovor – bomo to upoštevali, ker je varnost mladih v njihovih stiskah na prvem mestu. To je naša prioriteta.« (Domen Kralj o svetovalnici To sem jaz)
Predstavljena je bila tudi spletna klepetalnica To sem jaz, namenjena mladim, ki potrebujejo pogovor, podporo ali nasvet. V njej strokovnjaki, kot sta psihologa Domen Kralj in Patrik Senica, nudijo varen, anonimen in brezplačen prostor za pogovor o duševnem zdravju ali drugih temah, ki težijo mladostnike. Tukaj lahko vsakdo dobi podporo, razumevanje in nasvete, kadar jih potrebuje. Če se kdaj počutiš preobremenjenega ali potrebuješ pogovor, se lahko kadarkoli obrneš nanje.
Za izjavo smo prosili tudi psihologa Patrika Senico, ki je omenil, da:
- »Ni zdravja brez duševnega zdravja.«
- »Duševno zdravje ni nekaj, kar je vsak trenutek isto, temveč se skozi čas spreminja – podobno kot vreme in vremenski pojavi: imamo sončne in deževne dni, včasih pride do nevihte, včasih pa je sonce tako dolgo na nebu, da dežja ni po več tednov. Temu rečemo, da je duševno zdravje dimenzionalno oz. se nahaja na kontinuumu.«
- »Pomembno je, da tudi neprijetna čustva predelamo in izrazimo na ustrezen način in da se lahko iz neprijetnih doživljanj vrnemo nazaj v bolj prijetna.«
- »Pomembno je tudi, v kakšnem okolju živimo in s kakšnimi ljudmi smo obdani. Lahko se trudimo skrbeti zase in za svoje duševno zdravje po najboljših močeh, vendar se vseeno lahko zgodi, da se zaradi določenih zunanjih dejavnikov, na katere ne moremo vplivati, naše duševno zdravje poslabša.«
Psihologinja Barbara Slatenšek je podala svoje strokovno mnenje o tem, ali so dijaki bolj odprti za pogovor o duševnih stiskah.
»V zadnjih letih opažam več pripravljenosti za pogovor o duševnem zdravju kot nekoč. Mladi bolje poznajo pojme, kot so anksioznost, panični napadi, depresija itd. Kljub temu opažam, da veliko mladih nosi stisko dolgo časa, preden poišče pomoč. Pogosto poiščejo pomoč šele, ko se težava že precej stopnjuje – na primer ob padcu učnega uspeha, paničnih napadih ali konfliktih doma.
Spodbudno je, če se mladostnik druži z vrstniki, ki so pripravljeni nuditi podporo in prisluhniti, prav tako je pomembno, da so učitelji in svetovalni delavci dostopni ter da jim dijaki zaupajo. Pogosto pa dijake zavira strah pred obsojanjem in zasmehovanjem, včasih tudi občutek, da bodo razočarali starše.
Največji vir stresa mladim običajno predstavlja ocenjevanje znanja v šoli. Ne smemo pa zanemariti tudi vpliva družbenih omrežij, ki prav tako mladim predstavljajo vir stresa – mladostniki namreč veliko časa preživijo na družbenih omrežjih, kjer so izpostavljeni nenehnemu primerjanju z idealiziranimi podobami drugih, kar lahko vodi v občutke manjvrednosti.«
Moja mentorica, prof. Andreja Tanšek, pravi, da je prav, da se mladostniki ob stiski po pomoč obrnejo na različne vire pomoči, pogosto tudi na učitelje. In prav je, da jih k temu čim bolj spodbujamo. Ko se mladostnik v stiski obrne na dotičnega učitelja, je ravno on tista prava izbira, ob katerem mladostnik čuti, da se mu lahko varno zaupa. Vsak od nas lahko nekaj prispeva k boljšemu duševnemu zdravju mladostnikov, zato je pomembno, da mladim prisluhnemo in smo ob njihovih stiskah sočutni. Včasih olajša stisko mladih že to, da čutijo, da nam je mar zanje, ko pa stiske presegajo naše zmožnosti, je potrebna čimprejšnja napotitev naprej na ustrezno strokovno pomoč.
Poseben del dogodka je bil pujsek sreče, kamor so dijaki oddali pisma z mnenji o dogodku in iskrenimi mislimi, ki jih težijo. Veseli me, da so bili odzivi izjemno pozitivni. Dijaki so povedali, da jim je dogodek pustil razmišljati o pomembnih stvareh, da so hvaležni za priložnost odprtega pogovora in si podobnih srečanj želijo še več.
Pujsek sreče bo izveden tudi v nadaljevanju, saj bo dijakom ponovno omogočal, da na anonimen način izrazijo svoje misli in morebitne stiske ter predloge.
Vesela sem, da sem lahko za 4. poklicno enoto, pod mentorstvom prof. Andreje Tanšek, izpeljala dogodek s področja, ki se mi zdi eden najpomembnejših področji v življenju mladih. Skozi dogodek smo uspeli soustvariti varen prostor za iskreno debato, iskrenost, podporo in ustvarjanje varnega prostora za dijake, ki se znajdejo v težkih stiskah življenja
Zato naj nas spremlja misel dunajskega psihiatra Viktorja Frankla: Tudi ko nam je najtežje in ko se zdi, da je trpljenje nesmiselno, je vredno vztrajati in iskati smisel. Prav iskanje smisla nam daje moč, da preživimo preizkušnje, ohranimo dostojanstvo in verjamemo, da ima naše življenje kljub vsemu globlji pomen.
Lucija Škornik, 4. a, pod mentorstvom prof. Andreje Tanšek
