Od 4. do 10. oktobra bo potekal svetovni teden vesolja, mednarodna pobuda, namenjena dosežkom vesoljske znanosti in tehnologije.
Letošnja tema “Raketna revolucija” v ospredje postavlja razvoj raket in spreminjanje dostopa do vesolja.
Svetovni teden vesolja odpira tudi vprašanja o satelitih, raziskovanju drugih nebesnih teles, vesoljskem vremenu in varni uporabi Zemljine orbite.
Datuma zaznamujeta začetek vesoljske dobe in pomembno pogodbo
Svetovni teden vesolja vsako leto poteka med dvema pomembnima obletnicama. Sovjetska zveza je 4. oktobra 1957 izstrelila Sputnik 1, prvi umetni satelit v Zemljini orbiti. Njegov polet je pokazal, da je mogoče predmet poslati v orbito okoli Zemlje, in sprožil hiter razvoj satelitov, raket ter vesoljskih programov.
Desetega oktobra 1967 je začela veljati Pogodba o vesolju, ki je postavila nekatera temeljna pravila njegovega raziskovanja in uporabe. Določa, da mora biti raziskovanje vesolja namenjeno koristim vseh držav, ter prepoveduje nameščanje jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje v orbiti ali na nebesnih telesih.
Združeni narodi so svetovni teden vesolja razglasili leta 1999, da bi opozorili na prispevek vesoljske znanosti in tehnologije k izboljšanju življenja na Zemlji.
Kaj pomeni raketna revolucija?
Rakete ostajajo nujne za prevoz satelitov, znanstvenih instrumentov, zalog in ljudi zunaj Zemljinega ozračja. Spreminjajo pa se načini njihove izdelave in uporabe. Med pomembnejšimi novostmi so raketne stopnje, ki se po izstrelitvi nadzorovano vrnejo na Zemljo in jih je mogoče ponovno uporabiti.
Razvijajo se tudi novi motorji, lažji materiali, tridimenzionalno tiskani sestavni deli ter sistemi za samodejno vodenje in pristajanje. Poleg velikih nosilnih raket nastajajo manjše, namenjene izstreljevanju lažjih satelitov. Cilj takšnega razvoja je znižati stroške, povečati število razpoložljivih izstrelitev in omogočiti različne vrste vesoljskih misij.
Evropska vesoljska agencija med drugim razvija poskusno raketno stopnjo Themis, s katero preverja tehnologije navpičnega vzleta, pristanka in ponovne uporabe. Ponovna uporaba sicer sama po sebi še ne odpravi vseh stroškov in vplivov na okolje, saj mora raketa prestati zahtevno vrnitev skozi ozračje, pregled in pripravo na naslednji polet.
Sateliti so del vsakdanjega življenja
Koristi vesoljskih tehnologij niso omejene na raziskovanje oddaljenih planetov. Satelitska navigacija omogoča določanje položaja in usmerjanje prometa, telekomunikacijski sateliti pa prenos podatkov med oddaljenimi območji. Satelitske meritve so pomembne tudi za vremenske napovedi.
Opazovalni sateliti spremljajo stanje oceanov, tal, gozdov, ledenikov in ozračja. Z njihovimi podatki je mogoče opazovati širjenje gozdnih požarov, posledice poplav, suše, izlive nafte in druge spremembe, ki jih s tal ni mogoče dovolj hitro ali celovito zaznati. Ob večjih nesrečah satelitske slike pomagajo pri načrtovanju reševanja in ocenjevanju škode.
Slovenija je članica Evropske vesoljske agencije
Slovenija je 1. januarja 2025 postala 23. polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. Članstvo slovenskim podjetjem, raziskovalnim ustanovam in univerzam omogoča širše sodelovanje pri evropskih vesoljskih programih ter razvoju materialov, programske opreme, merilnih naprav in drugih tehnologij.
Med slovenskimi vesoljskimi projekti je nanosatelit TRISAT-R, ki sta ga razvila Univerza v Mariboru in podjetje SkyLabs. Leta 2022 je poletel v orbito na višini približno 6000 kilometrov, kjer preizkuša delovanje elektronike in umetne inteligence v okolju z močnim sevanjem. Na krovu ima tudi naprave za merjenje sevanja.
Delo na vesoljskih projektih zato ni omejeno na astronavte in raketne inženirje. Vključuje tudi programiranje, elektroniko, fiziko, meteorologijo, obdelavo podatkov, razvoj novih materialov, pravo in komunikacijo.
V orbiti ostaja vse več odpadkov
Z večjim številom izstrelitev se povečuje tudi število predmetov, ki krožijo okoli Zemlje. Med vesoljske odpadke spadajo nedelujoči sateliti, deli raket in drobci, nastali pri trkih ali razpadih plovil. Ker se premikajo z zelo velikimi hitrostmi, lahko že majhen delec poškoduje delujoč satelit.
Strokovnjaki opozarjajo, da se lahko količina odpadkov povečuje tudi brez novih izstrelitev. Trki med obstoječimi predmeti namreč ustvarjajo nove drobce in s tem povečujejo možnost nadaljnjih trkov. Razvoj dostopa do vesolja zato spremljajo prizadevanja za varnejše načrtovanje satelitov, njihovo odstranjevanje po koncu delovanja ter zmanjševanje odpadkov v najbolj obremenjenih orbitah.
Letošnja tema svetovnega tedna vesolja opozarja na tehnologije, ki omogočajo vse pogostejše izstrelitve. Enako pomembno pa je, kaj se zgodi po njih: katere podatke sateliti prinesejo na Zemljo, komu so dostopni in kaj po koncu misije ostane v orbiti.
