Povzetek
Gibanje je izrednega pomena za človeka – vse od zgodnje mladosti do poznih let. Na nas deluje celostno: utrjuje in ohranja našo fizično oz. telesno kondicijo in vpliva na kognitivni razvoj in čustva ter na duševno zdravje.
V šolskem obdobju je gibanje večinoma omejeno na pouk športne vzgoje in najrazličnejše izbirne predmete in športne vsebine, ki pa niso obvezne in jih ne izberejo vsi učenci.
Ker učenci pri pouku večino dneva presedijo, šolsko delo in s tem sedeč način preživljanja časa pa se z domačimi nalogami podaljša še v pozne popoldanske ure, je izrednega pomena, da razmislimo o vključitvi gibalnih aktivnosti v pouk tudi ostalih (nešportnih) predmetov in tako poskrbimo za celostno zdravje in razvoj otrok (telesno, duševno in kognitivno).
S tovrstnim učenjem (v gibanju) aktiviramo več senzornih področij in tako dosežemo lažje usvajanje znanja in njegovo trajnost ter znanju damo pomen in uporabnost, hkrati pa učenci skozi igro »nevede« usvajajo trajna nova znanja in veščine.
V prispevku bomo opisali nekaj praktičnih primerov vključevanja gibalnih aktivnosti pri pouku maternega jezika (slovenščine) v tretji triadi osnovne šole. Aktivnosti lahko vključimo v vse dele učnega procesa: v motivacijo, usvajanje nove učne snovi, utrjevanje usvojenega znanja, ponavljanje in preverjanje že usvojenih znanj … Podobne metode pa lahko uporabimo na vseh stopnjah izobraževanja.
Tovrstno učenje ne prinese pozitivnih učinkov zgolj na področju usvajanju novega znanja, temveč pomeni in vzpodbuja ter razvija sodelovalno učenje, vzpostavlja dobre medvrstniške odnose, povezanost med učenci, izboljša razredno klimo in medsebojno komunikacijo, pomaga izboljšati mladostnikovo samopodobo in poveča njegovo notranjo motivacijo, vedoželjnost, samozavest ipd.
Ključne besede: motivacija, pouk slovenščine, tretja triada, učenje z gibanjem.
Uvod
Predstavljajte si … petek, 13.00, sončen pomladni dan in … sedenje v vročem razredu pri pouku slovenščine, matematike … Smo vam obudili spomine na šolske klopi, ko ste vzravnano sedeli na trdih lesenih stolih in v zvezke zapisovali definicije glagola, integralov, alkanov, erozije itd.?
Ob besedi pouk tudi danes večina pomisli na večurno sedenje v omejenem prostoru in s tem z omejenim gibanjem oziroma brez slednjega, šolsko delo in s tem sedeč način preživljanja časa pa se z domačimi nalogami podaljša še v pozne popoldanske in večerne ure, ko nemalokrat vlogo učiteljev prevzamemo starši in tako šolsko delo postane edini način skupnega družinskega preživljanja časa.
Učenci se v sodobnem času in okolju tudi sicer mnogo manj gibljejo na zraku, se manj družijo s sovrstniki, prijatelji in veliko prostega časa preživijo ob različnih elektronskih napravah. Posledice pomanjkanja gibanja pa so lahko opazne tako v motoričnem kot tudi v čustvenem in kognitivnem razvoju otrok in mladostnikov.
Zaradi naravnanosti šolskega sistema v Republiki Sloveniji, ki določa dve oz. tri šolske ure pouka športne vzgoje na teden (Predmetnik osnovne šole, 2014), učenci večino pouka preživijo v razredu brez gibanja. Zato bi bilo smiselno razmisliti, kako bi gibalne aktivnosti vključili v pouk tudi pri ostalih (nešportnih) predmetih in tako hkrati poskrbeli za celostno zdravje in razvoj otrok (telesno, duševno in kognitivno). S tovrstnim učenjem (v gibanju) aktiviramo več senzornih področij in tako dosežemo lažje usvajanje znanja in njegovo trajnost ter znanju damo pomen in uporabnost, hkrati pa učenci skozi igro »nevede« usvajajo nova znanja in veščine, ki so trajnejša.
Kot izpostavi Prgić (2018), z gibanjem zadovoljujemo osnovne človekove potrebe, izboljšamo možganske funkcije in posameznikovo splošno počutje, zmanjšamo stres, izboljšamo krvni obtok, aktiviramo vsa čutila ipd. Tudi številni drugi raziskovalci poudarjajo vlogo in pomen senzomotorike za uspešno učenje v vseh življenjskih obdobjih (Houston, 1982; Ayers, 1972). M. Montessori (1988) poleg povezave gibanja in miselnih procesov poudari tudi pomen gibanja za duševni razvoj otroka.
Sodobnejše raziskave poudarjajo pomen povezanosti uma in telesa. Pri tem izpostavijo čim večje vključevanje motoričnih procesov oz. gibanja v učne procese pri različnih predmetnih področjih (Tancig, 2015). Starc (2019) poudari vpliv gibanja na učenje, pomnjenje, poučevanje oz. na najrazličnejše ravni vzgojno-izobraževalnih procesov: gibanje izboljša pozornost, motivacijo, pripravi živčne celice na boljše povezovanje učnih tem, pospešuje nastajanje novih živčnih celic, sproščajo se endorfini in podobno.
Nenehno sedenje pa učence utrudi, zmanjša njihovo pozornost in motivacijo, kar je še posebej opazno zadnje šolske ure, ko večini učencev počasi primanjkuje motivacije in jih iz učilnic vabi lepo vreme.
Pouk slovenščine v gibanju
Motivacija v opisanih pogojih (pozne šolske ure, mamljivi zunanji pogoji in sošolci in prijatelji, ki so s poukom že končali) je tudi za učitelje velik izziv in ker gresta gibalni in kognitivni razvoj otrok z roko v roki, smo se z učenci devetih razredov osnovne šole odločili povezati gibanje s poukom slovenščine in izbrali učenje slovenščine z gibalnimi aktivnostmi (tudi) na zraku. Tovrstno učenje smo skupaj poimenovali: slovenščina med dvema ognjema.
V nadaljevanju bomo prikazali nekaj primerov vključevanja gibanja (športnih iger) v pouk slovenščine. Tovrstne športne aktivnosti lahko vključimo v katero koli fazo procesa poučevanja: kot motivacijo, usvajanje nove učne snovi, preverjanje znanja in ponovitev usvojene učne snovi. Prav tako lahko različne dejavnosti, igre, vključimo v pouk ostalih (nešportnih) predmetov tudi v razredu, ko pogoji za gibanje na zraku, v naravi, niso najustreznejši.
Viri
Ayers, J. (1972). Sensory Integration and the Child: Los Angeles. Western Psychological Services. V: Jensen, E. 1998. Teaching with the Brain in Mind. Association for Supervision and Curriculum Development. Alexandria. USA.
Houston, J. (1982). V: Jensen, E. 1998. Teaching with the Brain in Mind. Association for Supervision and Curriculum Development. Alexandria. USA.
MIZS (2014): Predmetnik za osnovno šolo.
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/Predmetnik-OS/Predmetnik-za-osnovno-solo.pdf
Montessori, M (1988). The Montessori method. New York: Schocke.
Prgić, J. (2018). Kinestetični razred. Učenje skozi gibanje. Praktični priročnik z več kot 100 vajami in igrami. Svetovalno–izobraževalni center MI, Griže.
Starc, G. (2019). Pomen gibanja za učno uspešnost otrok. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, 17(1), 9–25, 119.
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-38ZF7GIU/9ac478db-6e81-464f-b67d-bcf30ad5ffbf/PDF
Tancig, S. (2015). Utelešena kognicija in možgani v digitalni dobi. V J. Port (ur.), Telo in tehnologija (str. 79–92). Zbornik 8. kulturološkega simpozija. Ljubljana: Kult.co, društvo kulturologov. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXRQGZVQ
Zavod ŠKL. Pravila igre ŠKL med dvema ognjema. MDO – Med dvema ognjema – Pravila (skl.si)
