26. marca 2025 smo se v zgodnih jutranjih urah z avtobusom odpravili proti italijanski prestolnici Rimu. Po prihodu smo se z javnim prevozom odpeljali v središče mesta. Ogled smo začeli na Piazza Venezia, ki ga obvladujeta spomenik Vittoriano in Palazzo Venezia, nekdanja ambasada Beneške republike v Rimu, ki sodi med največje palače v mestu. S trga smo se povzpeli na Kapitol in si ogledali edinstveni trg, ki ga je zasnoval Michelangelo. Obiskali smo Palazzo dei Conservatori. Ogledali smo si še Panteon, baročni vodnjak Trevi in Španski trg s stopniščem in cerkvijo Trinita dei Monti.
Naslednji dan smo se s podzemno železnico odpravili do Koloseja. Pot smo nadaljevali do Basilice San Pietro in Vincoli – cerkve svetega Petra v vezeh, ki je ime dobila po verigah, v katere je bil vklenjen sveti Peter. Ogledali smo si tudi kip Mojzesa. Kasneje smo dobili tudi nekaj prostega časa, da poskusimo italijansko kulinariko. Okrepčani smo se nato sprehodili po Forum Romanum, v katerem so se v antičnem Rimu sestajali meščani. Povzpeli smo se na grič Palatin, na katerem so v antiki bivali rimski cesarji. Dan smo zaključili z ogledom Karakalovih term, ki so bile druge največje mestno kopališče v Rimu.
Tretji dan smo se po zajtrku odpravili na ogled najmanjše državice Vatikan in si ogledali Petrov trg in baziliko svetega Petra, v kateri smo si med drugim ogledali znameniti kip Pieta. Nato smo ogled nadaljevali v znanih Vatikanskih muzejih s Sikstinsko kapelo. Ker je bil to naš zadnji dan v Rimu, smo dobili kar precej prostega časa za nakup spominkov in nabiranje moči za preostanek ogleda. Z ogledom smo nadaljevali ob Angelskem gradu, ki je predelan v muzej cesarja Hadrijana. Pred gradom je most, ki ga krasijo kipi angelov. Ustavili smo se tudi na trgu Navona.
Zadnji dan ekskurzije smo se odpravili še v Tivoli, v katerem smo si ogledali Hadrijanovo vilo, ki je bila zgrajena za umik rimskega cesarja Hadrijana iz Rima. Pot nas je počasi vodila proti domu, vendar smo se ustavili še v Bologni na kratkem ogledu. Ta se je pričel na trgih Maggiore in Netuno, na katerih stoji mogočen Neptunov vodnjak, nad njim pa se dvigajo pročelja najpomembnejših mestnih palač in cerkev svetega Petronija. Od tam smo se sprehodili do dveh stolpov, ki dokazujeta moč bogatih srednjeveških meščanov. Ogled smo nadaljevali na trgu Piazza delle Setzte Chiese (Trg sedmih cerkva) ali Trgu svetega Štefana. Na hribu nad mestom se bohoti bazilika Madonna di San Luca. Od mestnega jedra do cerkve vodi skoraj štiri kilometre dolg arkadni podhod. Imeli pa smo priložnost videti tudi najstarejšo univerzo v Evropi.
Polni lepih vtisov in prijetnih doživetij smo se v Slovensko Bistrico vrnili okoli polnoči.
Avtorice: Ema Mesarič, Eva Podgrajšek in Gaja Ganzitti, 3. a
Fotografije: Gaja Ganzitti, 3. a
