Pretekli vikend je bil zame pravi literarni praznik – poln zgodb, pogovorov in navdiha. V petek sem se odpravila v Pulj, kjer sem obiskala knjižni sejem s čudovitim naslovom Sa(n)jam knjige u Istri. Dogodek se je odvijal v Domu hrvaških branilcev, natančneje v Rdečem salonu in že ob vstopu se je začutila posebna energija prostora, ki ga je napolnila ljubezen do knjig.
Eden od vrhuncev dneva je bila predstavitev knjige Borisa Dežulovića TKO JE TAJ ČOVJEK?: Izvještaj o jednoj možnosti (Ex Libris). Dogodek je potekal pod naslovom Nemiri, sodelovali pa so Boris Dežulović, Miljenko Jergović in Emir Imamović Pirke. Pirke je s svojo sproščenostjo in humorjem ponovno navdušil občinstvo – njegova sposobnost, da resne teme začini z duhovitostjo, je nekaj posebnega.
Boris Dežulović me je še posebej pritegnil. Rojen je v Splitu in je eden najpomembnejših hrvaških novinarjev in pisateljev. Njegova kariera je polna poguma in kritičnosti – od kolumnista pri Globusu do sodelovanja z Novostmi in ljubljanskim Dnevnikom. Prejel je številne nagrade, med drugim European Press Award za najboljši časopisni komentar. Poleg novinarskega dela je avtor več proznih in publicističnih del ter pesniške zbirke Pjesme iz Lore. Živi v majhni ribiški vasici med Trstom in Dubrovnikom, kjer – kot pravi sam – nezakonito destilira rakijo, lovi ribe in občasno kaj napiše. Njegova življenjska zgodba je tako zanimiva kot njegova dela.
Vir: https://www.sanjamknjige.hr/en/galleries/75/31-sanjam-1-dan/
Naslednji dan sem začela z dogodkom Zajtrk z avtorjem, na katerem je bil gost Mauricio Ferlin, pogovor pa je vodil Aljoša Pužar. Ferlin je izjemno vsestranski umetnik, rojen v Pulju. Diplomiral je na Oddelku za oblikovanje v Zagrebu in se ukvarja z oblikovanjem, scenografijo, videom, gledališčem ter razstavami. Njegova ustvarjalna pot je impresivna – od video umetnosti in glasbenih videov do gledališke scenografije in razstavnih zasnov. Pogosto sodeluje z režiserjem in koreografom Matijo Ferlinom, njegove produkcije pa so prejele nagrade na festivalih po Evropi in Severni Ameriki. V pogovoru je izžareval strast do umetnosti in odprtost za nove ideje, kar je naredilo zajtrk res poseben.
Dan sem zaključila z literarnim dogodkom, posvečenim knjigi Hiroko Oyamada TVORNICA (Sandorf). Sodelovali so Hiroko Oyamada, Ivan Sršen in Andrea Matošević. Oyamada je izjemna japonska pisateljica, rojena v Hirošimi, kjer je diplomirala iz japonske književnosti. Njene izkušnje iz dela v tovarni so navdihnile njen prvenec Kōjō (Tovarna), ki je prejel več nagrad, med drugim prestižno Akutagawovo nagrado. Njeno pisanje je zaznamovano z vplivom Franza Kafke in Maria Vargasa Llose, kar se čuti v atmosferi njenih del. Živi v Hirošimi z družino, njena dela pa odpirajo vprašanja o človeku v sodobnem svetu – med rutino, odtujenostjo in iskanjem smisla.
Po puljskem dogajanju sem se odpravila še v Ljubljano, kjer me je pričakal drugačen, a enako navdihujoč knjižni svet. Ljubljanski sejem je bil poln živahnih pogovorov, predstavitev novih knjig in srečanj z avtorji. Vzdušje je bilo praznično, stojnice pa so ponujale zaklade slovenske in tuje literature. Občutek, da sem del skupnosti, ki jo povezuje ljubezen do knjig, je bil neprecenljiv.
To leto je bila v ospredju Madžarska, saj je bil letošnji Nobelov nagrajenec Madžar László Krasznahorkai, ki je na sejmu predstavila svoje najboljše avtorje in založniške projekte. Kot mesto v fokusu pa je bilo Celje, s poudarkom na tamkajšnji literaturi in kulturni tradiciji. Poudarek je bil na popotnici Almi Karlin.
Nagrade na Slovenskem knjižnem sejmu
Sejem je podelil več prestižnih priznanj, ki izpostavljajo najvidnejše dosežke na slovenskem literarnem in založniškem področju:
Schwentnerjeva nagrada
– Prejel jo je dr. Andrej Blatnik kot poklon njegovemu življenjskemu delu in izjemnemu prispevku k založniški dejavnosti
Najboljši literarni prvenec
– Martina Potisk je prejela plaketo za svoj prvenec Ena na ena.
Velika nagrada Slovenskega knjižnega sejma
– Prejela jo je knjiga Pozabi vse, kar veš o spominu avtorja Nika Škrleca (Založba Miš). Gre za poglobljeno delo o spominu, ki bralce navdihuje s praktičnimi tehnikami in zanimivimi zgodbami.
Nagrada za najboljšo poslovno knjigo
– Prejela jo je Parmy Olson za delo Prevlada: Umetna inteligenca, ChatGPT in tekma, ki bo spremenila svet (Založba UMco), ki raziskuje globalne tehnološke trende in vpliv AI na družbo.
Nagrada za najlepšo slovensko knjigo (Best Book Design)
– Priznanje so podelili Heleni Ravnikar za njeno delo Risbe in refleksije (Slovenska matica in Fakulteta za arhitekturo), ki izstopa s premišljenim minimalističnim oblikovanjem in vizualno dovršenostjo.
Ta vikend mi je ponovno dokazal, kako pomembno je, da si vzamemo čas za knjige – ne le za branje, temveč tudi za pogovor, izmenjavo idej in odkrivanje novih literarnih svetov. Od Puljskega do Ljubljanskega sejma sem odnesla ne le knjige, temveč tudi občutek povezanosti in navdih za prihodnje bralne avanture.
Prijetno branje vam želim!
Alenka Ajd Bratkovič
