V zadnjih desetletjih številne letne kolekcije, ki jih izdajajo oblačilne znamke, s tem pa tudi število trendov, rastejo kot gobe po dežju. Ta poslovni model imenujemo tudi hitra moda. Uči nas potrošništva in hitre zavrženosti kupljenih izdelkov, z namenom povečevati dobiček oblačilne industrije. Z nakupom oblačil znamk, ki so znane kot »hitre«, morda prihranimo nekaj denarja, vendar na ta način neposredno podpiramo slabe delovne pogoje, ki jih večina znamk nudi svojim zaposlenim, še pomembneje pa vplivamo na porast letne količine ogljičnega odtisa in proizvedenih odpadkov.
V Sloveniji namreč v povprečju vsak prebivalec na leto zavrže 12 kg oblačil. Ta podatek morda ni pretresljiv, vendar v končno količino odpadnih snovi štejemo tudi vse tiste, ki so bile vključene v njihovo proizvodnjo. Če sledimo poti izdelave preproste majice, lahko ta vključuje snovi, ki so bile potrebne za izdelavo blaga, 2700 litrov vode, ki se porabi ob njeni proizvodnji, in izpušne pline, ki se v atmosfero sproščajo pri dostavi do lokalne trgovine. Oblačilna industrija je tako odgovorna za skoraj 10 % letnih emisij CO₂. Dejstvo je, da je hitra moda zelo škodljiva za okolje in da je potrebna bistvena sprememba v našem odnosu do oblačil.
Prva očitna rešitev je seveda skrbno vzdrževanje izdelkov, da jim omogočimo čim daljšo uporabo. Stara oblačila, ki smo jih prerasli ali jih ne nosimo več, lahko, namesto da jih odvržemo, podarimo. Manj odpada bi proizvedli tudi, če ne bi sledili prav vsem trendom in se raje odločili za nakup oblačil, ki nam bodo všeč na daljši rok. Preostane pa tudi nakupovanje kakovostnejših izdelkov, ki ne sledijo modelu hitre mode, ali nakupovanje v »second hand« trgovinah. Čeprav se nam včasih zdi, da naše odločitve niso pomembne in nimajo večjega vpliva na okolje, se je dobro zavedati, da lahko z odgovornim nakupovanjem vsak posameznik zmanjša svoj ogljični odtis za 10 kg CO₂ letno.
Živa Perovec, 2A1
