Puberteta

UF, TA PUBERTETA!

Ti gredo lasje pokonci, ko vidiš besedo puberteta? No, pri tem nisi sam/a.

 

Puberteta je obdobje prehoda med otroštvom in odraslostjo, ki ga spremljajo številne fizične, čustvene, družbene in druge spremembe.

 

Gre za eno najbolj ključnih (velikokrat tudi napornih) obdobij v življenju posameznika, ki označuje začetek spolne zrelosti in se običajno pojavi nekje med 10. in 14. letom starosti pri deklicah ter med 12. in 16. letom pri dečkih. Tvoji možgani začnejo sproščati hormone, ki telesu sporočajo, da je čas za spremembe. To se ne zgodi čez noč, ampak postopoma v obdobju nekaj let, zato sprememb velikokrat sploh ne opazimo takoj.

 

Obdobje pubertete je sicer edinstven čas za vsakega posameznika, kljub vsemu pa lahko izpostavimo nekatere skupne značilnosti.

 

Fizične spremembe

 

Najbolj očitne spremembe v puberteti so fizične. Čas fizičnih sprememb se lahko razlikuje, vendar so spremembe za vse enake. Pri deklicah se pogosto pojavijo rast prsi, razvoj oblin in začetek menstruacije, medtem ko pri dečkih opazimo rast dlak na obrazu in telesu, spremembe v glasu ter povečanje mišične mase. Hitrost rasti se poveča, kar vodi do hitrejšega povečanja telesne višine. Te fizične spremembe so posledica hormonskih sprememb, zlasti povečane proizvodnje spolnih hormonov, kot sta estrogen pri deklicah in testosteron pri dečkih. Veliko več se potimo, naši lasje se hitreje mastijo, spremembe v obliki aken pa se lahko pojavijo tudi na naši koži.

 

Čustvene spremembe

 

Poleg fizičnih pa se v puberteti dogajajo tudi pomembne čustvene spremembe. Soočiti se moramo z nihanji razpoloženja, večjo občutljivostjo na stres, razvojem identitete in iskanjem lastnega mesta znotraj družbe. Spremembe v možganih v tem obdobju vplivajo tudi na razvoj samopodobe in socialnih veščin. Normalno je, da v kratkem obdobju izkusimo različen spekter čustev – v enem trenutku smo lahko srečni in navdušeni, že v drugem pa žalostni, jezni in zmedeni. V času pubertete del možganov, ki se imenuje prefrontalni korteks, raste in se razvija. To področje možganov sodeluje pri vzpostavljanju nadzora, organizacije in uravnavanju razpoloženja, zato se pogosto počutimo, kot da smo na toboganu čustev.

 

Puberteta

 

Družbene spremembe

 

Puberteta prinaša tudi številne družbene spremembe. Vedno bolj se začnemo zavedati spolnosti, začnemo razvijati ljubezenska zanimanja ter začnemo oblikovati lastne vrednote in prepričanja. V tem obdobju se začne spreminjati tudi naš odnos s starši, hkrati pa začnemo oblikovati bolj intenzivne povezave z vrstniki. To obdobje lahko prinese tudi nekatere konflikte znotraj družine, saj se vsi skupaj prilagajamo novim dinamikam in pričakovanjem.

 

Kako “preživeti” puberteto?

 

Puberteta je obdobje izzivov in različnih sprememb, zato je pomembno, da v tem času razvijamo zdrave navade, vključno z redno telesno vadbo, zdravo prehrano in spanjem. Prav tako je ključno, da se z odraslimi odprto pogovarjamo o spolnosti, odnosih in odgovornem vedenju. Pri tem igra pomembno vlogo tudi šola in družba, ki nam lahko pomagajo pri razumevanju tega naravnega procesa. Puberteta prinaša veliko negotovosti in vprašanj glede telesa in čustev, zato je odprta komunikacija in podpora pri tem ključnega pomena.

Delite s prijatelji!

Srednja šola se predstavi:

Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik

Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik

Poklic se predstavi:

Inšpektor za delo

Inšpektor za delo

Smer se predstavi:

AVTOSERVISNI TEHNIK – PTI

AVTOSERVISNI TEHNIK – PTI

Novice iz uredništva:

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

KAJ NAS MOTIVIRA ZA UČENJE?

Včasih se učenja lotiš, ker te snov res zanima.   Drugič te za mizo spravijo napovedano ocenjevanje, želja po dobri oceni ali občutek, da ne smeš razočarati drugih. V vseh primerih imaš razlog za učenje, vendar ne gre za enako vrsto motivacije.   Pri...

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

ZAKAJ JE SPANEC POMEMBEN DEL UČENJA?

Ko po učenju zapreš zvezek in zaspiš, delo s pravkar pridobljenimi informacijami še ni končano.   Med spanjem se namreč nadaljujejo procesi, ki pomagajo nove spominske sledi stabilizirati, povezati z že obstoječim znanjem in ohraniti za poznejši priklic.  ...

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

ALI RES UPORABLJAMO SAMO DESET ODSTOTKOV MOŽGANOV?

O človeških možganih kroži veliko mitov, eden najbolj razširjenih pa pravi, da jih uporabljamo samo deset odstotkov.   Zamisel je privlačna, saj namiguje, da se v naših možganih skriva ogromna zaloga neizkoriščenih sposobnosti.   Toda ali devetdeset...