Turčija, 3. dan
Današnji dan smo pričeli ob prelepem, sončnem vzhodu. Nato sva s ‘cimrom’ pred zajtrkom pripravila čaj in kavico. Zajtrk je bil bolj organizirano postrežen kot prejšnji dan in zelo posladkan (seveda, ker smo taki sladkorčki).
Na avtobusu smo se zbrali ob 10:00 in se odpravili od enega do drugega delovnega mesta. Že pri prvem salonu smo ugotovili, da so pripravili preveč delovnih mest in gospod Mustafa ni vedel, kam bi nas razporedil, saj je bilo toliko različnih možnosti. Prvi salon je bil dvonadstropen. Tam bodo delale štiri naše dijakinje.
Po dolgem pogovoru in malo čakanja smo odšli do naslednjega salona. Ta je imel zelo visoke standarde, saj zahtevajo veliko discipline. V tem salonu so ostale tri dijakinje. V zadnjem salonu so ostale še tri dijakinje in en dijak. Ta je bil po najinem mnenju najlepši in zelo prostoren, prav tako dvonadstropen. Imeli so svojega kuharja, ki jim je postregel lečino juho z limono. Dijakom je bila zelo všeč.
Na poti do avtobusa sva zbudila še voznika (ki je zaspal za volanom – brez skrbi, med postankom). Naslednja postojanka: ZAPOR! (oziroma srednja tehniška šola z odličnimi delovnimi in učnimi pogoji). Kosilo je bilo zdrav turški fast food. Okus: yes!
Odpravili smo se na bodoče delovno mesto naših medijcev – novinarska tiskarna. Izkušnja je bila zelo prijetna, učitelji pa so bili deležni zelo potrebnega odmora, saj so morali delati ves dan. Zadnje delovno mesto je bilo tiskanje plastike in lasersko izrezovanje. Vonjave so bile sicer nekoliko težke, a na srečo so zelo skrbeli za varnost in zdravje.
Po končanem delovnem dnevu smo se z avtobusom vrnili v hotel.
Današnji dan je bil zelo produktiven in poučen. Naučili smo se, da je odgovor na vse v Turčiji »Yes!« in pomik z glavo. Zelo direktno – všeč nam je.
Zvečer smo praznovali rojstni dan in z Mustafom odšli v trgovino.
**Jokes of the day:**
Kam gremo danes ? Yes!!
Kako ti je ime ? It’s me!
Maks Pogorelc in Jaka Golob
